Trgovina z ljudmi cveti zaradi vsakega izmed njenih uporabnikov

Po ocenah Mednarodne organizacije dela je na svetu najmanj 2,4 milijona ljudi, ki so žrtev trgovine z ljudmi. Skoraj polovica oziroma 43 odstotkov jih je prisiljenih v prostitucijo, 32 v prisilno delo, 25 odstotkov pa v oboje. Polovica žrtev je mlajših od 18 let. Letno naj bi prinesla okroglih 32 milijard dolarjev. Trgovina z ljudmi je prilagojena potrebam novodobnega suženjstva, izkoriščanja delovne sile, beračenja, trgovin z organi in podobno.

Govorimo torej o svetovnem družbenem problemu, ki v svoje mreže sicer najpogosteje ulovi ljudi iz brezperspektivnih življenjskih razmer, zato so njihova primarna "lovišča" države v razvoju ali krizna žarišča, v evropskem prostoru pa si svoje žrtve najde zlasti v vzhodnoevropskih državah, in sicer predvsem zaradi tamkajšnjih gospodarsko-političnih sprememb.

Tudi v Sloveniji se večinoma soočamo s prisilno prostitucijo oziroma zlorabo prostitucije Slovenijo v mednarodni trgovini z ljudmi obravnavajo kot končno destinacijo in seveda tudi kot državo tranzita in izvora. Tudi v Sloveniji se v največ primerih soočamo s prisilno prostitucijo oziroma zlorabo prostitucije. "Ko v zvezi s tem govorimo o slovenskih državljanih, ti v glavnem izhajajo iz romske populacije, v okviru katere govorimo zlasti v primerih prisilnih porok, kjer so elementi trgovanja z ljudmi, ali pa tudi o spolnih zlorabah. Pri tujcih pa so v glavnem primeri prisilne prostitucije ali spolne zlorabe," je povedal mag. Sandi Čurin, nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi z ministrstva za notranje zadeve.

Ob tem je poudaril, da je s kazenskopravnega vidika trgovino z ljudmi težko dokazati, zato se največkrat omejijo na kazniva dejanja zlorabe prostitucije ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ki ga je lažje dokazati. Žrtve pa je težko odkrivati tudi zato, ker se spreminja sam koncept trgovine z ljudmi. Tako žrtve dandanes v večini primerov niso več popolnoma odrezane od sveta, temveč dobivajo manjši deleži zaslužka, ki ga največkrat pošiljajo domov.

V Sloveniji je število kaznivih dejanj s tega področja relativno nizko, vendar govorimo le o odkritih kaznivih dejanjih. Tako so lani policija ali nevladne organizacije obravnavale 33 oseb, ki so jih spoznale za potencialne žrtve trgovine z ljudmi. Policija pa je obravnavala tri kazenska dejanja trgovine z ljudmi in 11 kazenskih zlorab prostitucije.

Kako se novačijo žrtve? Žrtve v prisilno prostitucijo običajno novačijo z osebnimi obljubami ali prek časopisnih oglasov o dobro plačanem delu in veliko boljših delovnih razmerah v tujini. Pogosto so po besedah Imre Jerebica, glavnega tajnika Slovenske Karitas, humanitarne organizacije, ki se poleg nevladne organizacije Društvo Ključ ukvarja z oskrbo žrtev z ljudmi, v ozadju tudi poročne obljube.

"Ena izmed oblik novačenja, ki jo je treba posebej izpostaviti, saj je prisotna tudi pri nas, je prek zapeljevalcev ali tako imenovanih loverboysov, ki si z zapeljevanjem običajno mladostnic ali študentk pridobijo njihovo zaupanje in naklonjenost ter jih tako zvabijo v mrežo trgovanja z ljudmi in jih nato prodajo naslednjemu v verigi," doda Čurin.

V Sloveniji se poleg že omenjenih oblik trgovanja z ljudmi srečujemo tudi z invalidi berači, ki jih v Slovenijo pripeljejo na primer z izgovorom, da bodo dobili kakšne ortopedske pripomočke. Kot pojasnjuje Jerebic, jih največkrat pripeljejo s Češke ali Slovaške. "Določijo jim, koliko denarja morajo na dan zbrati, nato pa jim ga seveda vsakodnevno poberejo. Beračijo pa pred trgovskimi centri ali središču mesta."

V Sloveniji je bila v skladu z mednarodnimi dokumenti in v želji za bolj usklajeno in uspešno delovanje na področju zatiranja trgovine z ljudmi ter vključitvijo vseh pristojnih institucij in organizacij, ki se ukvarjajo s tem področjem, pred desetimi leti imenovana medsektorska delovna skupina, za katero se je pozneje izkazala potreba po formaliziranju. Omenjeno je vlada naredila s sklepom decembra leta 2003. V medresorsko delovno skupino, ki je posvetovalno telo, so tako vključeni predstavniki pristojnih ministrstev, vladnih služb, tožilstva in nevladnih organizacij.

Nevladne organizacije so v glavnem zadolžene za oskrbo žrtev Nevladne in humanitarne organizacije so vpeljane zlasti v projekt oskrbe žrtev trgovine z ljudmi, in sicer na osnovi javnih razpisov za dobo dveh let. "Ministrstvo za notranje zadeve ima pogodbo z izvajalcem projekta za varno nastanitev žrtev trgovine z ljudmi, to je v tistih postopkih, ko se žrtev odloči za sodelovanje z organi pregona in pomeni neko daljše obdobje namestitve in rehabilitacije, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa ima pogodbo z izvajalcem za krizno namestitev, ki zajemajo krajše obdobje. Torej, da se osebe umakne iz kriznega okolja. To poslanstvo do konca tega leta opravlja Slovenska Karitas, prvo pa Društvo Ključ."

Razpis za naslednje dvoletno obdobje se že pripravlja in bo po besedah Čurina najbrž enkrat konec oktobra. "Za naslednji dve leti je na voljo približno 80 tisoč evrov za eno nevladno organizacijo. Ta sredstva se lahko tudi nekoliko povišajo, če se izkaže, da je to potrebno. Lani smo imeli na primer dve osebi celo leto nameščeni v varnem prostoru, kar seveda zviša stroške."

Preventiva, torej osveščanje in izobraževanje, je po prepričanju naših sogovornikov ena najpomembnejših aktivnosti v boju proti trgovini z ljudmi. "Tako prisilna prostitucija kot tudi druge oblike trgovanja z ljudmi pomenijo ene izmed največjih in najbolj grobih kršitev človekovih pravic ter oblik suženjstva in vsak uporabnik takšnih uslug prispeva k njenemu obstoju. Zato je o tem treba govoriti na glas," je še dodal Jerebic.