Ponedeljek, 12. 3. 2018, 16.16
6 let, 8 mesecev
Zagorje: "Presenečeni smo, da nasilnežu niso podaljšali pripora"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,76
7
Potem ko je 50-letni moški po prihodu iz policijskega pridržanja prejšnji teden v Zagorju ob Savi umoril mater svoje partnerice, se javnost sprašuje, kako je mogoče, da je bil moški, ki so ga organi pregona obravnavali zaradi nasilja nad partnerico, sploh lahko izpuščen na prostost. Medtem ko na tožilstvu in policiji še niso pojasnili ozadja izpustitve iz pridržanja, so se oglasili na centru za socialno delo. Kot pravijo, so bili nad odločitvijo o izpustitvi povzročitelja nasilja na prostost, presenečeni.
Prejšnjo sredo smo poročali, da je pred enim od stanovanjskih blokov v Zagorju ob Savi 50-letni moški z ostrim predmetom napadel 53-letno žensko in jo tako močno poškodoval, da je ta umrla na kraju nesreče.
Kriminalisti ljubljanske policijske uprave, ki dogodek obravnavajo kot umor, so sporočili, da je bil moški pred omenjenim dogodkom pridržan zaradi nasilja nad partnerico. Po izpustitvi iz zapora je moški, ki je imel po njihovih besedah veljavno prepoved približevanja partnerici, napadel njeno mater.
Motiv povzročitelja nasilja je bilo maščevanje
Po besedah kriminalistov je osumljenec nasilno dejanje zoper hčer pokojne zagrešil prejšnji teden. Policisti so ga pridržali in o postopku obveščali tožilstvo. Na podlagi obveznih navodil tožilstva so osumljenca pred umorom izpustili na prostost.
Po poročanju STA je preiskovalni sodnik po petkovem zaslišanju za osumljenca danes odredil pripor. Kot so ugotovili kriminalisti, naj bi 50-letnik mater svoje partnerice umoril iz maščevanja.
Na centru niso bili seznanjeni s tem, da se je žrtev počutila ogroženo
Na Centru za socialno delo (CSD) Zagorje ob Savi zaradi varstva osebnih podatkov in stiske, v kateri se je po umoru znašla družina pokojne, o ozadju dogodka nočejo razkriti veliko informacij. "Tudi mi smo še vedno pretreseni zaradi tega tragičnega dogodka," pojasnjuje direktorica centra za socialno delo Tadeja Nimac.
Na centru za socialno delo so po njenih besedah družino povzročitelja pred tragičnim dogodkom obravnavali zaradi nasilja in zanjo pripravil tudi načrt zaščite.
Kot poudarjajo na Centru za socialno delo Zagorje ob Savi, je družina, ki je bila obveščena o izpustitvi povzročitelja nasilja, upoštevala posodobljeni varnostni načrt.
"Bili smo seznanjeni s tem, da so povzročitelju izrekli prepoved približevanja, da so mu odredili pridržanje, obveščeni pa smo bili tudi, da mu pridržanja niso podaljšali. O tem je bila obveščena tudi njegova družina, ki je upoštevala posodobljeni varnostni načrt," razlaga direktorica CSD.
Kot poudarja Nimčeva, na centru za socialno delo nikoli niso prejeli informacij, da bi se žrtev umora zaradi povzročitelja počutila ogroženo: "To pri nas ni bilo zabeleženo nikjer. Tega nismo zaznali in o tem nismo bili obveščeni. Delali smo samo z družino povzročitelja."
Presenečeni nad tem, da tožilstvo povzročitelju ni podaljšalo pripora
Na vprašanje, ali so bili na centru za socialno delo presenečeni, ker tožilstvo osumljencu zaradi nasilja ni podaljšalo pridržanja, direktorica centra za socialno delo odgovarja pritrdilno.
"O tem, da pripor ni bil podaljšan, smo bili obveščeni in bili smo presenečeni. Pri nasilju v družini namreč poskušamo biti zelo previdni, rajši ponudimo in predlagamo več zaščite kot premalo," razlaga direktorica CSD.
Kot še poudarja, včasih žrtve nasilja niso pripravljene sprejeti ponujene pomoči: "To se žal zgodi velikokrat, ampak v tem primeru smo do omenjenega dogodka lepo sodelovali. Družina je upoštevala načrt pomoči in zaščite, zato smo tudi mi pretreseni."
V Zagorju ob Savi so še vedno pretreseni zaradi umora 53-letne ženske.
Povzročitelji nasilja pritiskajo tudi na socialne mreže žrtev
V luči omenjene tragedije predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin poudarja, da povzročitelji nasilja pogosto ne grozijo zgolj žrtvam, ampak tudi njihovim socialnim mrežam: "Zadnji primer prinaša skrb vzbujajoče sporočilo za vse, ki pomagajo žrtvam. Dejstvo, da je včasih lahko ogrožena njihova varnost, lahko ljudi namreč ustavi pri tem, da žrtvam nasilja ponudijo pomoč."
Po njenih besedah se povzročitelji nasilja za to odločajo z namenom, da bi žrtvam otežili, da jih zapustijo, in da bi se jim lažje maščevali: "Velikokrat vidimo, da si povzročitelji nasilja ne morejo predstavljati življenja brez žrtve. Namesto tega raje uničijo žrtev in posledično tudi sami sebe."
Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin poudarja, da povzročitelji nasilja pritiskajo tudi na socialne mreže svojih žrtev.
Umor v Zagorju po njenih besedah nazorno kaže, da bodo morale pristojne institucije v prihodnje resneje izvajati ukrepe za zaščito žrtev. "Raziskave, ki jih izvajajo po vsem svetu, kažejo, da je žrtev najbolj ogrožena v času, ko zapušča nasilnega partnerja, in eno leto po tem. Zaščitni ukrepi države in institucij bi glede na to morali trajati vsaj eno leto," pojasnjuje predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
Pristojne institucije bi morale začeti uporabljati zaščitne ukrepe
Zabukovec-Kerinova ob tem poudarja, da bi morala država pri zaščiti žrtev nasilja uporabljati zaščitne ukrepe, ki jih zakonodaja predvideva že danes. Po njenih besedah se namreč policijsko pridržanje povzročiteljev nasilja uporablja redko, kazni za kršitelje, ki ne upoštevajo prepovedi približevanja žrtvam, pa so ponavadi denarne.
Kot poudarja, sodišča prepovedi približevanja pogosto izrekajo samo za žrtve nasilja, ne pa tudi za njihove otroke: "Kadar otroci niso neposredne žrtve, sodišča ne potrjujejo tudi prepovedi približevanja otrokom. To kaže na to, da dejansko premalo razumemo, za kako resne zadeve gre in kako velika je v teh primerih ponovitvena nevarnost."
Kot poudarja Zabukovec-Kerinova, so pripor in policijska pridržanja poleg prepovedi približevanja nujni zaščitni ukrepi: "Treba je vprašati represivne organe, zakaj tako težko izrekajo ukrepe, kot so policijsko pridržanje in pripor, medtem ko pustijo, da se žrtve nasilja pred povzročitelji več let skrivajo v praktično enakih režimih, kot je zaporniški. Sistem kot tak ima premalo razumevanja za to, da so posledice nasilja lahko tudi tragične."
Odvetnik Miha Kozinc v luči tragedije v Zagorju poudarja, da zoper osumljenca ni mogoče izreči pripora, če za to ne obstajajo razlogi.
Odvetnik Miha Kozinc medtem na vprašanje, kakšna je odgovornosti države pri tragediji v Zagorju, odgovarja, da je pri tem treba vedeti, ali so ob izpustitvi osumljenca iz policijskega pridržanja obstajali kakršnikoli razlogi za pripor."Če teh razlogov ni bilo, je bil povzročitelj izpuščen na svobodo. Mogoče je tudi, da ni bilo kaznivega dejanja, ki bi kakorkoli prispevalo k temu, da bi se za osumljenca izrekel pripor," pojasnjuje Kozinc.
V primeru, da razlogi za pripor niso obstajali, država po njegovih besedah ne bo odgovarjala za umor, ki ga je osumljenec zagrešil po izpustitvi. "Če pa so obstajali razlogi za pripor oziroma če bi se dalo najti kakršenkoli razlog za pripor, potem je to zelo neugodno za državo oziroma za tiste, ki so ga izpustili," poudarja odvetnik.
Žrtvam je treba prisluhniti in ukrepati previdno
Predsednica društva za pomoč žrtvam nasilja Beli obroč Slovenije Milojka Vida medtem poudarja, da konkretnega primera ne more komentirati, ker ga na društvu niso obravnavali in ker ga ne pozna. Kljub temu poudarja, da so bili pristojni očitno pri usklajevanju prehitri, zlasti ko gre za izpustitev povzročitelja nasilja na prostost.
"Žrtvam nasilja morajo ljudje prisluhniti in razbrati, katere vrste pomoč bi bila zanje najbolj nujna in hitra. Prevečkrat se namreč zgodi, da nam ljudje pripovedujejo, koliko časa se na posameznih institucijah že vlečejo njihovi primeri," pojasnjuje predsednica Belega obroča.
Postopki trajajo predolgo, sodelovanje institucij poteka prepočasi
Po njenih besedah postopki trajajo predolgo, povezovanje institucij poteka prepočasi, učinkovito in uspešno reševanje stisk pa je obremenjeno s preveč dokumentacije: "Vsaka institucija, tudi če je državna, lahko na svojem področju dela zelo dobro, vendar pa povezav med njimi ni. Pa bi morale biti. Odzivnost bi morala biti hitra, ljudje bi morali čim prej obveščeni, kako se jim lahko pomaga."
Kot še poudarja Vidova, lahko takšno povezovanje zelo pripomore k uspešnemu reševanju travmatičnih primerov in situacij, v katerih ljudje ne vidijo več izhoda iz začaranega kroga nasilja.
"Pred kratkim sem reševala primer ženske, ki je prostorsko stisko reševala tako, da je odšla živet k nekdanjemu partnerju. Ta je ob njeni prisotnosti sčasoma postal nasilen, v nekem trenutku je zgrabil tudi za nož. V trenutku, ko smo poklicali na center za socialno delo in občino, so jo tam sprejeli in ji ponudili prostore. To je primer, ki jasno kaže na to, kako pomembno je sodelovanje različnih institucij za uspešno reševanje tovrstnih težav," še poudarja predsednica Belega obroča.
7