Šturm se je pritožil na sodbo upravnega sodišča

Upravno sodišče je v sodbi ugotovilo, da je minister pri imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ravnal diskriminatorno do Zalarja. Ministrstvo zastopa stališče, da sodba upravnega sodišča ni pravnomočna, saj je po njihovem mnenju zoper tako sodbo dopustna pritožba. "Pritožba mora biti dopuščena" Vsaka sodba, ki se dotika posega v človekove pravice, dopušča pritožbo, je pojasnil minister za pravosodje Lovro Šturm. Glede na to, da je bila sodba razumljena tudi kot poseg v človekove pravice (zaradi domnevne diskriminatorne obravnave Zalarja), mora biti pritožba dopuščena, je prepričan Šturm. V kolikor pritožba ne bi bila dovoljena bi to pomenilo, da človekove pravice niso bile kršene je še poudaril.

Poleg tega je pritožba možna tudi zato, ker je upravno sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje glede neenakega obravnavanja, po zakonu pa bi moralo pred izdajo odločbe strankam postopka dati možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče.

Dejstvo je, da tožeča stranka ni bila prikrajšana v svojih človekovih pravicah V okviru utemeljitve pritožbenih razlogov se je ministrstvo najprej oprlo na nesporno napako, ki izhaja iz izreka predmetne sodbe upravnega sodišča, kjer je enako obravnavanje razumljeno in obravnavano kot pravica. Iz določb zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja jasno in nedvoumno izhaja, da gre pri enakem obravnavanju za (razlagalno) načelo, ne za (samostojno) pravico. V tem okviru je namreč nesporno dejstvo, da tožeča stranka tudi dejansko ni bila prikrajšana v svojih človekovih pravicah, saj biti predsednik sodišča ni človekova pravica, kršitev kake druge človekove pravice pa v svoji tožbi ni zatrjevala, je pojasnil Šturm.

Ministrstvo nadalje opozarja na rabo določb zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja, ki jih je upravno sodišče uporabilo napačno tako po obliki kot tudi po vsebini. Najprej je pri odločitvi uporabilo napačno besedilo zakona, saj je upoštevalo novelo zakona, ki je začela veljati 26. julija letos, medtem ko je bila odločba izdana 30. junija letos. Sodišče je zakon po mnenju Šturma tudi vsebinsko zgrešeno uporabilo, saj je jasno, da je osnovna premisa ureditve zakona v bistvenem obsegu zavarovanje pravic delojemalca iz naslova dela. Zakon izhaja iz paradigme, da je v okviru delovnega razmerja po sami naravi stvari - kljub načelni enakopravnosti strank v delovnem razmerju - prisotna dejanska supremacija delodajalca, ki izhaja iz njegovega položaja kot ponudnika zaposlitve.

Minister je uporabil svojo diskrecijsko pravico in ocenjeval ustreznost kandidatov Sodni svet je ministru za pravosodje predlagal v imenovanje na mesto predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani dva enakopravna kandidata. Minister je v konkretni zadevi uporabil svojo diskrecijsko pravico in ocenjeval ustreznost kandidatov, izhajajoč iz njihovega dela in usposobljenosti, kar je povsem običajno v vsakem izbirnem postopku, so pojasnili na ministrstvu. Kako je to oceno opravil, katere okoliščine, ki spadajo v sfero strokovnosti in usposobljenosti kandidata, ki sicer izpolnjuje zakonske pogoje, je uporabil, pa je stvar ministrove ocene, je pritožbo pojasnil Šturm.

Sodniki imajo pravico, da se motijo, zato ta pritožba nikakor ni uperjena proti sodišču, je opozoril Šturm. Poleg tega je to prvi takšen primer, torej še ni sodne prakse na tem področju. Če sodišče interpretira zakon po svoje in pritožnik po svoje, je naloga vrhovnega sodišča, da poda interpretacijo zakona. Če pa tudi vrhovno sodišče tega ne more interpretirati, potem pride na vrsto ustavno sodišče, ki poda razlago zakona.

Šturm: Nisem član nobene stranke in tudi ne bom Na očitke Zalarja, da na funkcijo ni bil izvoljen zato, ker ga minister smatra za političnega nasprotnika, pa Šturm odgovarja: "To so z ničemer dokazana podtikanja." Poleg tega je Šturm še opozoril na napako sodišča, ki ga je, zaradi navedb Zalarja obravnavalo, kot člana stranke. "Nisem član nobene stranke in tudi ne bom," je pojasnil zmoto sodišča.

V kolikor bo vrhovno sodišče ugotovilo, da kljub argumentiranim stališčem ministrstva pritožba ni dopustna, je edino možno pravno sredstvo zoper sodbo revizija. Zaenkrat o reviziji ne razmišljajo, je pa ta možnost še vedno odprta, je dejal minister.