Šturm: Janši očitano dejanje ne vsebuje znakov kaznivega dejanja

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS in nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm v pravnem mnenju navaja, da v obtožnem predlogu v samem opisu dejanja piše, da ni ugotovljen čas, kraj in način izvršitve kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil predsednik SDS Janša. To pa po njegovih navedbah pomeni, da znaki kaznivega dejanja niso ugotovljeni. "Iz načina ravnanja, s katerim naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, je namreč šele mogoče ugotoviti, ali so izpolnjeni zakonsko določeni znaki kaznivega dejanja", meni Šturm v pravnem mnenju, ki ga je v organizaciji Zbora za republiko predstavil na novinarski konferenci. "Kar Janši očita tožilstvo ni zajeto v definiciji kaznivega dejanja" Prepričan je tudi, da tisto, kar Janši očita tožilstvo, sploh ni zajeto v definiciji kaznivega dejanja, ki ga tožilstvo navaja. Obtožni predlog namreč Janši očita, da naj bi "bil seznanjen, spremljal, nadzoroval in bil obveščen", kar pa enostavno ne predstavlja "posredovanja" v kazenskopravnem smislu iz navedenega 269. člena Kazenskega zakonika, pravi Šturm.

Omenjeni člen namreč pravi, da "kdor zase ali za koga drugega terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo takšne koristi, da bi izkoristil svoj položaj ali vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do treh let".

Ponavlja se praksa iz povojnih procesov Višek "komaj predstavljive si arogance pri sestavi opisa kaznivega dejanja", pa po navedbah Šturma predstavlja navedba, da se Janša z dajalci podkupnine sploh ni hotel sestati. "Na ta način tožilstvu ni dal možnosti za dokaz o krivdi. Takšno stališče je v pravni zgodovini znano kot maksima zloglasnega sovjetskega tožilca Višinskega, v slovenskem zgodovinskem spominu pa se grozljivo ponavlja iz povojnih procesov, ko so tožilci očitali, sodišča pa obsojala obdolžence, za katere ni bilo dokazov, češ da so jih prikrili in so zato kazniva dejanja dokazana, obdolženci pa krivi," pravi Šturm.

Šturm, ki je bil pravosodni minister v času prejšnje vlade, ima pripombe tudi na sam začetek sojenja. Primer, ko so bili navzoči na obravnavi "natlačeni" v razpravno dvorano, pa njegovih navedbah med drugim vzbuja tudi ustavnopravne pomisleke, saj na ta način obtoženi nimajo možnosti do učinkovite obrambe. Nedopustno se mu zdi tudi dejstvo, "da je v obtožni predlog pred meseci naknadno zašlo nekaj sto strani v nerazumljivem tujem jeziku".