Štular: Poročilo KPK-ja ne ustreza kvalitativnim standardom

Mitja Štular, raziskovalec in predavatelj, v Financah piše, da je poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je v zadnjih dneh dvignilo veliko prahu, enostransko in, če uporabimo izrazoslovje komisije, "izrazito obremenjeno s tveganji napačnih zaključkov". Predsednik komisije Goran Klemenčič se je po Štularjevem mnenju skušal že v prvem nastopu vnaprej zavarovati pred morebitno polemiko z opozorilom, da je poročilo dokončno in da bodo člani komisije postali tarča napadov politike: "S čustvenim zaključkom je napovedal le dve možni posledici: ali bodo vse člane komisije zaprli ali pa bo politika sprejela odgovornost in ustrezne ukrepe."

Mitja Štular v Financah opozarja na dvoje. Prvič, Goran Klemenčič ni dopustil nikakršnega dvoma o pravilnosti postopka, poročilo pa obravnavanim osebam ni bilo predhodno predloženo, in drugič, k takojšnjemu ukrepanju je javno pozval predvsem politiko, pri čemer so mu mediji ponudili močno takojšnjo podporo.

"S tem se je komisija postavila v nekakšno pozicijo nezmotljivosti in implicitno sporočila, da je takojšnja medijsko-politična eksekucija obdolžencev pravilno in pričakovano dejanje. Kdor bi utegnil podvomiti o nezmotljivosti, se bo znašel v vnaprej diskvalificirani kategoriji napadalcev komisije s strani politike, kar je ob vsej medijski podpori grozljivo slaba pozicija – ne glede na utemeljenost očitkov, dvomov ali kritik," piše Štular in dodaja, da bi moralo biti potemtakem poročilo brez napak, povsem objektivno in brez sence, pripravljeno v skladu z ustaljenimi in preverjeno pravilnimi procedurami ter z jasnimi dokazi za zapisane očitke.

Štular opozarja, da bi moral KPK osnutek ugotovitev predhodno poslati obravnavani osebi v izjasnitev in mnenje. "To se ni zgodilo, čeprav bi se moralo. Nelogično je sklicevanje nekaterih na izjemo, po kateri bi vnaprejšnja seznanitev ogrozila morebitne predkazenske, kazenske, nadzorne ali sodne postopke. Če bi bilo tako, komisija poročila ne bi smela razkriti javnosti. Nespoštovanje določila o seznanitvi je velik vsebinski problem, saj pomembno povečuje nevarnost, da komisija iz parcialno pridobljenih, sicer pravilnih podatkov sestavi napačno zgodbo, obravnavana oseba pa nima možnosti, da se glede tega izreče in predstavi svoje mnenje," meni Mitja Štular.

Po njegovem mnenju predpostavke, na podlagi katerih je komisija sprejela določene sklepe, ponekod niso navedene ali so napačne. Tako v poročilu ni jasno, kako so izračunane nekatere vsote (2,4 milijona evrov in 0,21 milijona evrov), pri čemer je vsaj ena predpostavka, to je ocenjena prodajna vrednost nepremičnine na podlagi vrednotenja Gursa, dokazano napačna. "Takšne nedoslednosti in napake vodijo do sklepa, da je poročilo, če uporabimo izrazoslovje komisije, 'izrazito obremenjeno s tveganji napak', uporablja celo 'preverljivo neustrezne predpostavke' in je zato 'zavajajoče do javnosti' ter krivično za obravnavane osebe," še opozarja Štular in dodaja, da obstajajo zelo utemeljeni sumi o pristranskosti nekaterih članov komisije.

"Analiza torej jasno pokaže, da tako postopek dela komisije kot vsebina poročila ne ustrezata kvalitativnim standardom, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi lahko upravičili zahtevo po takojšnjem odstopu obdolžencev. Odstop zgolj na podlagi tega poročila bi bilo dolgoročno škodljivo ravnanje, saj bi postavilo standard, po katerem bi lahko komisija kljub postopkovnim in vsebinskim napakam ter močno utemeljenim sumom pristranskosti v postopkih brez ustreznih seznanitev obravnavanih oseb sprožala odstope kogarkoli v državi," svoje razmišljanje sklene Mitja Štular.