Študentska delovna brigada v Žužemberku čisti in obnavlja

Študenti prostovoljci pomagajo pri obnovi in ureditvi nekaterih žužemberških turističnih objektov ter okolice pokopališča v Hinjah, je povedal vodja brigade Matic Ber. Po Berovih besedah študenti, ki šotorijo na območju žužemberškega industrijskega območja, te dni čistijo in urejajo gozdno cesto, ki teče neposredno po trasi nekdanje antične rimske ceste nad Žužemberkom, obnavljajo stopnišče od loke ob reki Krki do žužemberškega gradu ter čistijo okolico pokopališča v suhokranjski vasi Hinje. Študenti se brigad udeležujejo že od leta 1999 Študenti iz vse Slovenije, ki se od leta 1999 udeležujejo mariborskih študentskih brigad, skušajo s prostovoljnim delom pomagati manj razvitim in demografsko ogroženim občinam ter občinam, ki so jih prizadele naravne katastrofe, je pojasnil.

Nekateri študenti sodelujejo v brigadi le po nekaj dni, drugi pa ostanejo v njej vseh deset, je nadaljeval Ber in dodal, da z opravljanjem družbeno koristnih del želijo pomagati domačinom, hkrati pa želijo med študenti in krajani širiti kulturo humanitarnosti ter vzajemnosti.

Dan se za pridne študente začne ob 7. uri zjutraj Po Berovih besedah se v taboru študentske delovne brigade dan začne ob 7. uri zjutraj, ob osmih imajo zajtrk, od 8. do 15. ure pa so študentke in študenti na deloviščih. Po popoldanskem kosilu imajo prosto, večere preživljajo družabno, hkrati pa spoznavajo kraj in njegove zanimivosti, je dejal.

Pri delu na terenu sodelujejo z občino Žužemberk, ki jim je priskrbela nekaj delovnih strojev, druga delovna oprema pa je last brigade, je še povedal Ber.

Med udeleženci žužemberške brigade je tudi, čeprav ni več študent, Branko Krojs, mariborski profesor zgodovine in geografije, ki se je doslej udeležil vseh trinajstih mariborskih delovnih brigad. Kot je dejal, se je skozi leta navadil tovrstnega preživljanja poletij in počitnikovanja, hkrati pa se tako, s spoznavanjem slovenskih krajev in njihovih ljudi, poklicno izpopolnjuje.

Največji prostovoljni projekt mariborske študentske organizacije Po podatkih Študentske organizacije Univerze v Mariboru je študentska delovna brigada njen največji prostovoljni projekt, prvo tovrstno delovno brigado pa so pripravili leta 1999, ko so pomagali pri popotresni obnovi Bovca.

Kasneje so se študenti zbrali še v Kobaridu, Logu pod Mangartom, Osilnici ob Kolpi, Slovenski Istri, Bohorju nad Senovim, Velikih Laščah in Gradinu, na Koroškem, v Kozjem, Vipavi in Gradu na Goričkem.

V naštetih krajih so pomagali pri odstranjevanju posledic plazu, obnavljali so turistične in tovorne poti, čistili in urejali jaške, krajevne vodnjake, vhode ter notranjost rudnikov, krajevne znamenitosti in razgledne stolpe, pleskali so ograje in mostove.

Delo in zabava Poleg dela brigada ponuja še zabavo, spoznavanje Slovenije, njenih skritih lepot in raznolikih običajev, so še zapisali na spletni strani omenjene študentske organizacije.