Študentje ustavljajo vojsko na meji, Milan Brglez to obžaluje

S tem so ustavili uveljavitev omenjenega zakona, ki ga je vlada predlagala zaradi zaostrovanja begunske krize, državni zbor pa sprejel z več kot dvotretjinsko večino.

Kaj bi lahko počela vojska? Zakon daje dodatna pooblastila vojski, ki bi lahko skupaj s policijo sodelovala pri širšem varovanju državne meje, torej bi lahko med drugim tudi začasno omejila gibanje ljudi in posredovala v nemirih.

Kaj pobudniki referenduma mislijo o kritikah z vrha politike, da so nedržavotvorni in da s tem zavlačujejo uveljavitev zakona? Menijo ravno nasprotno – način sprejemanja zakona je bil nedržavotvoren, o njem ni bilo konkretne javne razprave.

Kdo je nedržavotvoren? Nedržavotvornost se kaže tudi v tem, da gre za nespoštovanje civilizacijskega dosežka iz časa vzpostavitve slovenske države. Tak dosežek je bila razmejitev pristojnosti vojske in policije pri civilno-represivnih pooblastilih, je dejal urednik redakcije informativnega programa Radia Študent Matej Janković.

Pobudniki referenduma so prepričani, da država begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo družbe.

Bodo šli na ustavno sodišče, če bo državni zbor odločil, da referendum ni dopusten? Odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič se o tem še ni opredelila: "Počakajmo, da vidimo, kaj se bo zgodilo."

Ne varnostna, humanitarna kriza Kako komentirajo možnost, da bi vlada ob zaostritvi razmer razglasila izredne razmere tudi zato, ker dopolnitev zakona o obrambi zaradi referendumske pobude še ne bo uveljavljena? Vojska že zdaj aktivno sodeluje na meji, odgovarja Janković.

Poudarja še, da je treba spremeniti pogled na zdajšnjo krizo: "Ne gre za varnostno, ampak humanitarno krizo." Če bi nanjo gledali s tega stališča, ne bi razmišljali o povečevanju pooblastil vojski, še pravi urednik informativnega programa študentskega radia.

Ali študenti ne vedo, da so policisti na robu moči? Predsednik državnega zbora Milan Brglez obžaluje potezo pobudnikov, saj bo glavna posledica morebitne neuveljavitve zakona to, da Slovenska vojska ne bo mogla intenzivneje pomagati policistom na terenu, ki so zaradi neutrudnega dela že zdaj na robu svojih moči, poroča STA.

Ministrica za obrambo Andreja Katič pravi, da za zdaj razmere še niso takšne, da bi uporabili določila zdaj sicer še neveljavnega zakona. "Lahko pa se stanje spremeni, kar bi lahko povzročilo tudi težave," je dejala za STA.

"Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi veljavnega zakona o obrambi. S členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policije, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s Slovensko vojsko."

Večina poslanskih skupin referendumsko pobudo ocenjuje kot nedržavotvorno in nerazumno, predlagatelje pa so spomnili na odgovornost pa tudi na izčrpanost policistov, ki bi jim vojska s pomočjo dodatnih pooblastil po dopolnitvi zakona lahko aktivneje pomagala pri varovanju meje. V poslanski skupini ZLpa pobudo pozdravljajo. Kot pravijo, je predlagani ukrep neprimeren in ustavno sporen, vladna koalicija pa ga je, kot navajajo, s pomočjo opozicije sprejela brez javne razprave, poroča STA.