Četrtek, 15. 3. 2018, 17.31
6 let, 3 mesece
Stranpota Cerarjeve vlade: o reformah ne duha ne sluha, najhuje na področju zdravstva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,76
30
Medtem ko se je Cerarjeva vladna ekipa v preteklosti hvalila z uspehi na področju javnih financ, zdravstva, pravosodja in gospodarstva, smo preverili, v kakšnem stanju odhajajoča ministrska ekipa omenjena področja zapušča svoji naslednici.
Potem ko je premier Miro Cerar v sredo pozno večer odstopil z mesta predsednika vlade, bo njegova vlada tekoče posle opravljala do imenovanja nove vlade, ki bo znana po majskih predčasnih parlamentarnih volitvah.
Preberite še:
-> Cerar ni žrtev, ampak tako naprej res več ne gre #analiza
Po besedah ekonomista Anžeta Burgerja se na prvi pogled zdi, da je vlada Mira Cerarja na področju javnih financ dosegla napredek. "Zaradi višje gospodarske rasti, ki jo pretežno poganja zunanje povpraševanje, smo vsako leto imeli vedno nižje javnofinančne primanjkljaje, medtem ko avtonomnih fiskalnih naporov vlade ni bilo," pojasnjuje predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Zastoj Cerarjeve vlade pri sprejemanju reform se po njegovih besedah odraža pri strukturnem primanjkljaju, ki se je v zadnjih letih poslabšal oziroma je začel rasti takoj po nastopu Cerarjeve vlade. "Ocene Evropske komisije, ki prikazujejo strukturni primanjkljaj javnih financ, kažejo, da ne samo, da Cerarjeva vlada ni vzdrževala napredka vlad Janeza Janše in Alenke Bratušek, ampak da se je celo zgodilo veliko nazadovanje," pojasnjuje Burger.
Ekonomist Anže Burger poudarja, da bi morala biti Cerarjeva vlada bolj pogumna pri izvedbi strukturnih reform.
Pri tako visoki gospodarski rasti, kot jo v zadnjem obdobju dosega Slovenija, bi morali po njegovih besedah dosegati precej višje javnofinančne presežke, a so nujne reforme ostale nedotaknjene: "V mandatu Cerarjeve vlade nismo reformirali zdravstvenega in pokojninskega sistema, trga dela, nismo reorganizirali javnega sektorja in optimizirali davčnega sistema."
Cerarjeva vlada tako po njegovih besedah ni izpeljala potrebnih reform, niti se ji ob višji gospodarski rasti ni uspelo ubraniti apetitov po povečevanju izdatkov iz proračuna. "Vlada bi morala biti bolj pogumna, imela je idealne gospodarske razmere za izpeljavo strukturnih reform in privatizacije, vendar pa na tem področju žal ni kaj pokazala kaj veliko," še dodaja Burger.
Večkratno podaljševanje čakalnih dob in vedno nižja dostopnost zdravstva v mandatu Cerarjeve vlade sta empirično preverljivi dejstvi, položaj slovenskega zdravstva po slabih štirih letih Cerarjeve vlade opisuje zdravnik družinske medicine Igor Muževič. "Ministrica Milojka Kolar Celarc je povsem presekala komunikacijo s stroko in društvi bolnikov ter se odločila, da sama zna najbolje urediti zdravstveni sistem," je do potez ministrice kritičen Muževič.
Dodaja, da se je v obdobju Cerarjeve vlade v zdravstvu bistveno zmanjšala avtonomija izvajalcev, ki je ena od temeljnih prvin za kakovostno zdravljenje, ministrica pa je prakso za izboljšanje zdravstvenega sistema namesto v razvitih državah z bolj solidarnim zdravstvenim sistemom od Slovenije poiskala v nekdanjih sovjetskih republikah.
"Nobena država se ni odločila za takšno vrsto regulacije zdravstvenega sistema, v kateri ima politika v svojih rokah vse organizacijske in finančne niti," poudarja specialist družinske medicine.
Specialist družinske medicine Igor Muževič poudarja, da bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zdravstveni sistem reformirati s pomočjo stroke in zastopnikov bolnikov.
Muževič sicer meni, da bi sistem z zdravstveno reformo, katere usoda je zdaj negotova, bistveno izboljšali, če bi imeli bolj solidarno plačevanje prispevkov in bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. "To na žalost očitno ne bo sprejeto, za tisto, kar je bilo sprejeto, pa bi bilo za bolnike bolje, če ne bi bilo," poudarja Muževič.
Po njegovem mnenju gre za protiustavne zakone, ki v zdravstvu v resnici ustvarjajo nove težave in podaljšujejo čakalne vrste. "Posledice tega bomo čutili vsi. Poleg slabšanja kakovosti zdravstvenega sistema lahko pričakujemo tudi odškodnine, ki jih bo država na evropskih sodiščih morala plačevati zaradi protiustavnosti nekaterih zakonov," še dodaja Muževič.
Stanje v sodstvu je v mandatu Cerarjeve vlade slabše kot prej, meni ustavni pravnik Andraž Teršek. Sodstvo je po njegovih besedah danes še bolj netolerantno do kritik, bolj se cehovsko zapira, sprejemanja odgovornosti za slabo delo pa je še manj kot v preteklosti.
"Sodnih odločitev, ki so očitno pravno napačne ali protiustavne, ni nič manj, raven pravne zaščite navadnega državljana, delavcev, invalidov in navsezadnje tujcev ni nič višja kot v preteklosti," je prepričan Teršek, ki sicer poudarja, da minister za pravosodje tovrstnih težav ne more reševati.
Ustavni pravnik Andraž Teršek poudarja, da se je stanje na področju pravosodja v zadnjih letih poslabšalo.
Po njegovih besedah so spremembe mogoče samo v okviru razvoja, v katerem imajo odločilno vlogo pravne fakultete, ki morajo poskrbeti za kakovosten študij, ter tisti, ki s svojo odgovornostjo in resnostjo aktivno sodelujejo v postopkih imenovanja in napredovanja sodnikov.
"Politika tega ne more reševati, saj sodstva z zakoni ne more prisiliti, da dela etično, pravično, zakonito in učinkovito. Vsaka podrobnejša radikalna reforma je vedno paradoksalna, saj bodisi premočno posega v pravosodno vejo oblasti bodisi ureja tisto, kar morajo sodniki in sodnice pri sojenju uporabiti sami," meni ustavni pravnik.
Gospodarstvo: Razmere so odlične, vendar je vprašanje, koliko je za njih zaslužna vlada
Po mnenju ekonomista Saša Stanovnika so trenutne gospodarske razmere odlične.
"Glede na napovedi se nam dobri ekonomski podatki obetajo tudi letos in v prihodnjem letu, temu pa za zdaj pritrjuje tudi naraščajoči sentiment. Drugo vprašanje pa je, koliko je za to zaslužna vlada in koliko pač normalna cikličnost v gospodarstvu, pri čemer majhni odprti ekonomiji, kot je Slovenija, seveda močno koristijo dobri ekonomski podatki Evrope," stanje gospodarstva po Cerarju ocenjuje Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta.
Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta, meni, da mora nova vlada čim prej najti dolgotrajno rešitev za razvoj Luke Koper.
Na drugi strani reform pravzaprav ni bilo, dodaja Stanovnik. "Predvsem je vprašanje, ali smo zamudili priložnost izvesti reformo v dobrih časih in se s tem pripraviti na naslednjo recesijo. Cikličnost gospodarstev je dejstvo," pravi Stanovnik.
"Drugi tir, ki je najpomembnejši investicijski projekt te vlade, že dalj časa stoji na mrtvi točki, glede na včerajšnjo odločitev vrhovnega sodišča bo tako še nekaj časa," o enem od najpomembnejših projektov Cerarjeve vlade, ki se še naprej ni začel, pravi Stanovnik. Ob tem mora nova vlada čim prej sprejeti ustrezno rešitev za nadaljnjo rast Luke Koper, ki po besedah Stanovnika potrebuje dolgoročno rešitev.
30