Stranke morebitno prisluškovanje težko dokažejo

Takšna dejanja je tudi težko dokazati. Policija je letos obravnavala štiri primere neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Policija je od leta 2006 obravnavala skupno 22 primerov neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Letos so bili taki primeri štirje, lani jih je bilo pet, leta 2009 dva, leta 2008 kar sedem, leta 2007 in leta 2006 pa po dva primera. Nabava prisluškovalnih naprav je po navedbah policije na svetovnih trgovinskih trgih "gotovo mogoča, seveda pa je pogojena z zmogljivostmi in kakovostjo takšnih naprav". Policija preiskuje domnevno prisluškovanje zaposlenega na Mobitelu Mediji so sicer v zadnjih dneh poročali, da policija preiskujete domnevno nezakonito prisluškovanje enega od zaposlenih na Mobitelu. Na policiji so potrdili, da so bili o primeru seznanjeni in ga preučujejo v smislu obstoja razlogov za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Pojasnili pa so, da vsi elementi uradno pregonljivega kaznivega dejanja zaenkrat niso podani, zato bo policija s primerom seznanila tudi druge pristojne organe. Policija bo v primeru potrditve razlogov za sum kateregakoli uradno pregonljivega kaznivega dejanja, izvedla vse potrebne ukrepe v predkazenskem postopku, zagotavljajo. So pa na policiji pojasnili, da ljubljanski kriminalisti obravnavajo primer v zvezi z domnevnim prestrezanjem elektronske pošte, o čemer so mediji tudi poročali. Šlo naj bi za primer, ko je novinar Mladine Igor Mekina sodniku Francu Dobrovniku poslal zasebno elektronsko sporočilo, nato pa naj bi dobil "pomotoma" povratno sporočilo od poslanca SDS Vinka Gorenaka, v katerem slednji potrjuje prejem elektronske pošte od Mekine, čeprav mu je ta sploh ni poslal. V sistemu policije ne vodijo evidence Policija sicer obravnava vsako prijavo, iz katere izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo dejanje in v zvezi s tem izvede predkazenski postopek, so pojasnili na Generalni policijski upravi. V sistemu policije sicer ne vodijo evidence, ali kot oškodovanci oziroma prijavitelji nastopajo politične stranke, kakor tudi ne po statusu oškodovancev, ki je vezan na članstvo v njih. Večina političnih strank sicer v zadnjih letih ni prijavila domnevnih prisluškovanj ali zasledovanj, večina jih tudi ocenjuje, da jim niso prisluškovali. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je ob robu današnjega obiska v Novi Gorici zatrdil, da nikoli ni posumil, da stranki prisluškujejo. Pahor: Obveščevalna služba je delo dobro opravila Je pa poudaril, da je obveščevalno službo vodil tako, da v nobenem trenutku ni bila kakorkoli zlorabljena za domačo politiko. Obveščevalna služba je dve leti pod vodstvom prejšnjega predstojnika in eno leto zdaj pod vodenjem novega predstojnika po Pahorjevih besedah svoje delo opravila dobro. Za ljudi pa je pomembno, da vedo, da obveščevalna služba "skrbi za varnost države zunaj in da ne ogroža človekovih pravic ter da je pod nadzorom". Pojasnila SDS glede tega STA ni uspelo dobiti. Nekateri mediji pa so poročali o domnevnem prisluškovanju SLS. V stranki so za STA pojasnili, da nimajo podatkov o kakšnem prisluškovanju članom vodstva SLS, so pa sicer nedavno "resda opazili nek avto, ki je bil ob vsej ulici praznih parkirnih mest parkiran ravno pred prostori SLS".

Opisali so, da je imel avto blindirana stekla. Ko so osebo, ki je sedela v avtomobilu, vprašali, kaj tam počne, je ta odgovorila, da "le bere časopise", nato pa da je odpeljala. V SLS menijo, da gre sicer za nenavadno, ampak za povsem naključno "parkiranje".

Jelinčič: Prisluškujejo mi še danes Prvak SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da so mu ves čas v minulem mandatu prisluškovali in da mu prisluškujejo še danes. Prav tako je prepričan, da ga je policija nezakonito zasledovala, pri čemer Jelinčič izpostavlja dogodke ob domnevnemu političnemu "kupčkanju" z nekdanjim ministrom za kmetijstvo Milanom Pogačnikom, ki je po dogodkih tudi odstopil s funkcije ministra.

V DeSUS ne beležijo in niso posumili na prisluškovanja ali zasledovanja njihovim strankarskim veljakom. Za kaj takega nimajo dokazov, je za STA povedal generalni sekretar DeSUS Ljubo Jasnič.

V Zares zatrjujejo, da niso zaznali prisluškovanj njihovim strankarskim veljakom. Medtem v LDS nasprotno trdijo, da v zgodovini slovenske samostojnosti obstajajo številni primeri prisluškovanj političnim funkcionarjem in so sumi o obstoju nezakonitih prisluškovanj zelo živi tudi danes. Poleg slabih izkušenj v preteklosti dvom krepijo tudi v javnosti prisotna pričevanja in medijsko poročanja o tovrstnih primerih, so navedli v LDS. Obstajajo celo javna pričevanja osebe, da so prisluškovali prav vsem dotedanjim predsednikom slovenskih vlad in vrsti drugih javnih osebnosti, dodajajo.

Prijav v zvezi s tem uradnim organom LDS in njeni funkcionarji niso podajali, "čeprav so obstajali tovrstni sumi in indici, vendar je to izjemno težko dokazljivo".

Simobil naj nebi imel opreme za izvajanje prisluhov Na Telekomu so za medije pojasnili, da nimajo naprav, ki omogočajo prestrezanje fiksnim mobilnim pogovorom ali drugim oblikam komunikacije. Hkrati pa so navedli, da imajo vzpostavljen zakonsko zahtevan sistem, ki omogoča pristojnim organom, da dobijo podatke v skladu s sodno odredbo in da mora opremo, ki omogoča izvajanje prestrezanja glede na sodno odredbo, zagotoviti vsak operater.

Medtem so na Simobilu pojasnili, da svojim uporabnikom zagotavljajo najvišjo stopnjo varnosti in zasebnosti. Pooblaščenim organom so dolžni omogočiti izvajanje prisluhov na njihovi lokaciji, vendar Simobil sam opreme za izvajanje prisluhov nima, niti je ne ponuja in "s tem izključuje kakršno koli možnost zlorabe".