SiolNET. Novice Slovenija
0,66

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ste za 35-urni delovnik?

0,66

termometer

SD

Socialni demokrati predlagajo paket naprednih sprememb, da Evropska unija spet (p)ostane najbolj inovativno trajnostno gospodarstvo sveta z višjimi socialnimi standardi.

S skrajšanjem delovnega tedna na 35 ur želijo Socialni demokrati pokazati na potreben miselni preskok, da evropska družba celovito odgovori na izzive na ekonomskem, socialnem in okoljskem področju. Pri tem ne gre samo za ekonomski model, ampak za povezane učinke, ki bi jih takšno skrajšanje delovnega tedna imelo na vrsto drugih družbenih izzivov: preobremenjenost, brezposelnost, pretirana naravnanost k potrošništvu, visok ogljični odtis, digitalizacija in avtomatizacija. Manjše število ur dela po izkušnjah povečuje produktivnost, predvsem pa povečuje kakovost življenja in daje ljudem možnost, da živijo bolj trajnostno, skrbijo drug za drugega in preprosto - uživajo življenje. Na omizju, ki je potekalo v okviru Festivala Levstikova v Ljubljani, so Tanja Fajon, dr. Milan Brglez, mag. Mojca Kleva Kekuš in dr. Jernej Pikalo predstavili paket sprememb, da Evropa postane bolj napredna, demokratična, trajnostna in pravična.

SD

Nov evropska družbena pogodba

"Očitno je, da EU potrebuje spremembo ekonomskega modela, če hočemo celovito nagovoriti povezane ekonomske, socialne, okoljske in politične izzive,” je prepričana Tanja Fajon in pri tem opozarja na visoko socialno in okoljsko škodo. Kot podpredsednica naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu je aktivno sodelovala pri nastanku projekta Napredna družba (ang: Progressive Society) in poročila o trajnostni enakosti, s katerim je evropska socialna demokracija zastavila obsežen program konkretnih sprememb v Evropski uniji. "Dobiček kot osnovno merilo moramo zamenjati s celovitimi trajnostnimi učinki na gospodarstvo, delo, okolje in podnebne spremembe. To je bistvo nove evropske družbene pogodbe, ki jo predlagamo," dodaja Tanja Fajon.

SD

Ob tem se SD s svojimi načrti na evropski ravni osredotoča tudi na bistveno obsežnejša in pametnejša vlaganja v znanost, raziskave, razvoj in inovacije. V Sloveniji smo zaradi ukrepov ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala že spremenili trend in ustavili padanje sredstev za raziskave in razvoj, povečanje pa zagotavlja tudi nov zakonodajni okvir za financiranje in organizacijo raziskovalne dejavnosti. Samo več znanja, boljše znanje in inovacije ter učinkovitejša implementacija tehnoloških in organizacijskih sprememb lahko Evropsko unijo spremenijo v najbolj inovativno gospodarstvo sveta. "To je nekoč že bila naša ambicija. Z Lizbonsko strategijo smo pred 20 leti, preden so večino v Evropi prevzeli konservativci, zastavili realen načrt prehoda v inovativno, na znanju temelječo družbo. Žal sta gospodarska kriza in druga politična večina spremenili politične prioritete, zato je Evropa začela pospešeno zaostajati za ZDA in Kitajsko,” meni Pikalo. Inovativnost pa potrebujemo tudi za to, da rešimo nakopičene ekonomske, socialne in okoljske, pa tudi politične probleme, pravi dr. Jernej Pikalo: “Trajnost ni posebna politika, ampak nujna vsebina vseh politik. Del nove inovativne Evrope je zato na znanju temelječa družba, ki zmore trajnostno odgovoriti na vse izzive. Od tega, kaj in kako proizvajamo, kako živimo, kako se premikamo, kako sodelujemo in kako upravljamo družbo. V evropskem prostoru je dovolj znanja in ustvarjalnosti, da transformiramo evropsko in s tem svetovno družbo tako, da povečujemo blaginjo in kakovost življenja brez tega, da osiromašimo naravne vire in naravni prostor za prihodnje generacije."

SD

Timmermans najprepričljivejši za vodenje nove Evropske komisije

Dosedanja vseevropska soočenja so pokazala, da je Frans Timmermans, skupni kandidat evropskih socialistov in demokratov, med vsemi kandidati najbolje pripravljen med vsemi kandidati za novega predsednika Evropske komisije. Z napredno evropsko agendo, prepričljivimi nastopi in energijo predstavlja pravo oživitev evropske socialne demokracije, ki po 15-letih konservativne večine dobiva resen zagon.

SD

povečevanju dodane vrednosti in produktivnosti ne le evropskega gospodarstva, ampak družbe kot celote. “Pri tem ne gre le za tehnološke inovacije, veliko rezerv imamo tudi pri uvajanju inovativnih poslovnih in organizacijskih modelov ter procesov,” opozarja dr. Milan Brglez, ki kot primer našteva kooperative, zadruge, delavsko lastništvo in nove lastniške modele, s katerimi je mogoče uresničevati večjo enakost in vključenost: "35-urni ali celo krajši delovnik ni posledica večje učinkovitosti, ampak nasprotno - je ukrep za doseganje večje produktivnosti,” pravi Brglez, “pri tem pa ne smemo pozabiti na druge, zelo široke neekonomske učinke, kot je povečanje razpoložljivega časa za družino, za šport in rekreacijo, za hobije, za boljšo socialno povezanost in vključenost. To je ukrep za srečno družbo."

Nadgradnja svobodne trgovine v pravično trgovino

Pri tem je potrebno na evropski ravni razvijati socialno ekonomijo. Družbena odgovornost mora namesto piarovskega gesla postati "modus operandi" tega, kako v družbi proizvajamo, ustvarjamo in živimo, so prepričani v SD. "Kar predlagamo, je celovito spreminjanje načina življenja tako, da bomo zaživeli bolj trajnostno, bolj povezano, bolj solidarno in tudi gospodarsko uspešneje," tovrstne ambicije strne Tanja Fajon.

Kot dodaja Matjaž Nemec, je tak nov način razmišljanja pomemben tudi za učinke in razvoj v drugih delih sveta: “V skoraj vsakem pametnem telefonu so komponente in deli, ustvarjeni s prisilnim delom otrok. Evropa je velik in vpliven trg, zaradi kupne moči najpomembnejši na svetu. Z odločitvijo, da na njem ne bo izdelkov, ki so narejeni s socialnim, ekološkim in drugačnim izkoriščanjem, lahko to spremenimo.”

SD

Matjaž Nemec zato pravi, da je potrebno svobodno trgovino, odločilno značilnost globaliziranega sveta, nadgraditi v pravično trgovino, da v proizvodnjo in trgovanje vnesemo nove standarde odgovornosti do delavcev, kmetov, okolja in malih podjetij: “Evropa potrebuje novo poglavje razvoja človekovih pravic in z višjimi standardi vplivati tudi na spremembe v svetu, še posebej v evropski soseščini in v Afriki. Z večjo blaginjo in razvojem je mogoče radikalno zmanjšati politične nestabilnosti in varnostna tveganja, ki jih danes ta področja predstavljajo za varnost v Evropi.”

Kot del naprednega paketa Socialni demokrati skupaj s svojim evropskim zavezništvom zagovarjajo tudi obsežen investicijski cikel v obnovo in izgradnjo infrastrukture, javnega potniškega prometa, digitalne hrbtenice, energetske in socialne infrastrukture. Pri tem ne gre le za javne investicije, ampak tudi izboljšane pogoje za financiranje malih podjetij in skupnosti. “Menimo, da so ekonomska, socialna, okoljska, politična in varnostna tveganja povezana in soodvisna,” dodaja Nemec, “zato potrebujemo v Evropi celovite in pametne odgovore nanje. Kar potrebujemo, so rešitve, ki bodo hkrati omilile podnebne spremembe, povečale blaginjo, zmanjšale varnostna tveganja. To ni utopija, z ustreznimi odločitvami in prioritetami je to uresničljiv načrt. A zanj potrebujemo tudi napredno evropsko politično večino.”

Z ukrepi zoper davčne utaje ustvariti nov vir za družbene spremembe

Socialni demokrati skupaj z evropskimi socialisti glasno opozarjajo na to, da se v davčnih utajah, goljufijah in oazah letno skrije 1.000 milijard evrov. Ker Evropska unija nima odločne politike omejevanja in sankcioniranja poslovanja z davčnimi oazami, razlike v davčnih sistemih države članice silijo v bitko do dna, ceno za to pa plačujemo ljudje z nižjo ravnjo socialnih pravic, blaginje in varnosti.

Predlogi so v veliki meri enaki priporočilom, ki jih je nekdanja evropska poslanka SD mag. Mojca Kleva Kekuš vključila v svoje poročilo o ukrepih proti davčnim goljufijam, utajam in oazam, ki ga je ob koncu prejšnjega mandata sprejel Evropski parlament. Mojca Kleva Kekuš danes pravi, da je v veliki meri razočarana, ker “vse od sprejema poročila v konservativni Evropski komisiji, ki jo obvladuje Evropska ljudska stranka (EPP), ni bilo zadostne volje, da se s konkretnimi ukrepi lotimo tega problema. Takrat sem optimistično verjela, da bodo razkritja mednarodnih novinarjev spremenila nemoralne prakse kanaliziranja denarja v offshore podjetja v davčnih oazah. Politika je bila takrat enotna, da je problem tako velik, da se ga je treba resno lotiti.” Tako poročilo Mojce Kleva Kekuš do danes ostaja najpomembnejši korak, ki ga je Evropska unija naredila v boju zoper davčne utaje in goljufije.

SD

Socialni demokrati skupaj z evropskim zavezništvom socialistov in demokratov zato zagovarjajo uvedbo praga minimalne pravične obdavčitve dobičkov korporacij v vsej EU, vključno z ukrepi proti davčnim zlorabam, pravičnejšo obdavčitev velikih tehnoloških podjetij, s tem pa prispevek digitalnih velikanov na poti v digitalizacijo družbe, pa tudi črno listo davčnih oaz in sankcije za podjetja, ki se s poslovanjem v davčnih oazah izogibajo plačilu davkov.

SD

Predstavitev paketa naprednih sprememb

Na omizju o zeleni Evropi, ki bo potekala v četrtek, 16. maja, v okviru tradicionalnega Festivala Levstikova, bodo sodelovali Matjaž Nemec, Neva Grašič, Matevž Frangež, Damjan Vinko in Gorazd Prah govorili o rešitvah, da Evropa postane bolj trajnostna in pripravljena na prihodnost. Razprava se bo začela ob 18. uri na Levstikovi 15 v Ljubljani.


Naročnik oglasne vsebine je SD.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin