Stavke zdravnikov za zdaj ne bo

Na današnjem sestanku z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc so se predstavniki Fidesa pogovarjali o predlogu nove kolektivne pogodbe za zdravnike, ki ga je sindikat pripravil konec septembra. Ta obsega vključitev standardov in normativov v pogodbo, obenem pa predvideva spremembe v njenem tarifnem delu.

Gre za: - spremembe v variabilnem delu plače, - vertikalnem napredovanju zdravnikov, - njihove višje začetne uvrstitve v plačni razred, - pa tudi odprtje plačne lestvice navzgor.

Če bo predlog sprejet, bi Fidesu po dolgem času uspelo doseči želeno razmerje ena proti tri med povprečno slovensko in povprečno zdravniško plačo, še poroča MMC.

Pogajanja bodo nadaljevali Predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin je bil po sestanku s Kolar Celarčevo zadovoljen zaradi ocene delovne skupine, da so standardi in normativi v modri knjigi primerni za primarno zdravstveno raven. Ministrica je povedala, da bodo konec novembra nadaljevali pogovore, najprej glede tistih standardov in normativov, kjer težav ni.

Za pripravo standardov in normativov na posameznih področjih na sekundarni in terciarni ravni bo ministrstvo za zdravje potrebovalo dodatne podatke, pri Fidesu pa bodo pripravili ter notranje uskladili predloge sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike s tarifnim delom vred.

Letos že dve opozorilni zdravniški stavki Zaradi še vedno nesprejetih standardov in normativov, za katere so se dogovorili že leta 2008, predvideni pa so po Modri knjigi iz leta 2011, so zdravniki letos že dvakrat stavkali, najprej aprila uro in pol, konec maja pa so izvedli celodnevno stavko. Tedaj je ministrstvo za zdravje stavko označilo za velik pritisk in ustvarjanje izrednih razmer ter izrazilo prepričanje, da se po stavki ne bo nič spremenilo.

Če bodo standardi in normativi sprejeti, bo med drugim na enega družinskega zdravnika določenih manj opredeljenih bolnikov od današnjega povprečja. Vendar se predvsem zaradi neuresničenega dogovora izpred sedmih let današnje zahteve Fidesa v tem delu skoraj ne razlikujejo od nedavnih stavkovnih zahtev.

Trd oreh povišanja zdravniških plač Prav predlagano povišanje zdravniških plač pa je v preteklosti predstavljalo največji spor. Medtem ko je Fides zahteval 40-odstotno linearno povišanje plač zdravnikov, je ZZZS po drugi strani opozarjal na visoke stroške takšnega ukrepa, vsaj 85 milijonov letno. V zvezi s tem smo marca poročali tudi o stališčih nekaterih ekonomistov, ki so nasprotno zagovarjali fleksibilne plače v zdravstvu.

Tako sta nekdanji minister za delo Vladimir Dimovski in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik kritizirala rigidnost plačnega sistema v javnem sektorju, saj naj bi ta z onemogočanjem nagrajevanja po opravljenem delu ubijal delovno iniciativnost. Potrebo po ureditvi področja nagrajevanja v kolektivni pogodbi je tedaj izpostavila tudi ministrica Milojka Kolar Celarc.

Kako so plačani zdravniki drugod po Evropi? O visokih plačah zdravnikov v sosednji Hrvaški in primerjavah zdravniških plač v nekaterih evropskih državah smo že pisali, danes pa pregled v tabeli še nekoliko širimo. Ob strani pustimo najvišje bruto zneske, ki se pojavljajo v zasebnih praksah in npr. v Nemčiji lahko presegajo 25 tisoč evrov, vendar tudi tam niso primerljivi s precej nižjimi plačami bolnišničnih zdravnikov.

Na vrhu sta Belgija, kjer se bruto plača zdravnika giblje med 6.250 in 16.600 evri, in Danska z najvišjo zdravniško plačo 13.333 evrov. Po podatkih FEMS (Mednarodna federacija zdravnikov v delovnem razmerju) iz 2011 jima sledi Italija, Slovenija pa je na tej lestvici v povprečju. Absolutno sta na dnu Romunija in Bolgarija, glede na povprečno plačo v državi in kupno moč pa je delo zdravnika najmanj ovrednoteno na Madžarskem in Češkem.

Celoten dokument si lahko ogledate tukaj .