SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sodobne "selitve narodov" čez slovensko ozemlje

4

termometer

V novejši slovenski zgodovini je bilo slovensko ozemlje dvakrat "most", čez katerega so se umikale velikanske množice ljudi. Jeseni 1918 ob koncu prve in maja 1945 ob koncu druge svetovne vojne.

Slovenija je pred dnevi doživela prvi val predvsem bližnjevzhodnih migrantov in beguncev, ki so iz Hrvaške čez Slovenijo hiteli proti Avstriji in Nemčiji. Pot skozi Slovenijo si je do zdaj izbralo nekaj tisoč prebežnikov, večina prebežnikov, ki v Hrvaško prihajajo iz Srbije, za zdaj še vedno proti Avstriji in Nemčiji drvi skozi Madžarsko.

Množični val umikajočih vojakov jeseni 1918 Slovenija pa je v polpretekli zgodovini že doživela dva neprimerno močnejša in številnejša vala ljudi – tako vojakov kot civilistov. Prvič oktobra in novembra 1918, ko je po razpadu Avstro-Ogrske s fronte na reki Piavi v Italiji čez slovensko ozemlje hitelo proti svojim domovom na stotisoče avstro-ogrskih vojakov. Glavna smer vojaškega umika je bila mimo Gorice, Ajdovščine, Idrije, Škofje Loke, Kamnika, Vranskega, Celja in Pragerskega. Ceste so bile polne vojaških kolon, ob njih so ostajali kupi odvržene in zapuščene vojaške opreme, orožje, vozovi, avtomobili in konji (glej: spletna stran Kamra, Bojišče na reki Piavi in začetek konca vojne). Umik vojakov jeseni 1918 in Hayekov spontani red Kot zanimivost: eden od umikajočih avstro-ogrskih vojakov z italijanske fronte je bil tudi mladi Avstrijec Friedrich August von Hayek, poznejši slavni ekonomist, zagovornik klasičnega liberalizma in tržnega gospodarstva ter Nobelov nagrajenec.

Na podlagi umika vojakov, ki je potekal v razmerah, ko je državna oblast razpadla, je postal navdušen nad teorijo tako imenovanega spontanega reda – da so ljudje sposobni organiziranega urejanja zadev tudi brez neposrednega vmešavanja države. Pozneje je teorijo spontanega reda prenesel tudi na področje ekonomije – odraz spontanega reda je bila tako zanj trg, ki lahko deluje brez vmešavanja države.

Ker je bila Madžarska "odrezana", se je vse zgrnilo proti Sloveniji Še večji val umikajočih vojakov in civilistov je šel čez slovensko ozemlje ob koncu druge svetovne vojne maja 1945. Madžarsko oziroma Podonavje so takrat že zasedle enote sovjetske Rdeče armade, medtem ko so bili alpski deli Avstrije še v rokah Nemcev oziroma so ga postopoma zasedale ameriške in britanske sile.

Največ umikajočih nemških vojakov (pripadniki armadne skupine E, ki je delovala na Balkanu) in njihovih, zlasti hrvaških, zaveznikov se je proti Avstriji umikalo prek slovenskega ozemlje med Savo in Dravo (glej: Boštjan Peternelj, Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945).

Neskončne kolone proti Avstriji To so bile skorajda neskončne kolone več sto tisoč vojakov in civilistov (Hrvatov, vojvodinskih Nemcev …). Že podatek, da naj bi maja 1945 na avstrijsko Koroško celo prišlo več kot milijon ljudi (od tega veliko iz smeri Slovenije oziroma Jugoslavije, med njimi tudi begunci iz Slovenije), pove, da je bil to val, ki je bil veliko večji in številnejši kot zadnji migrantsko-begunski val, ki si je izbral Slovenijo kot vmesno postajo na poti proti Nemčiji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin