Socialni sporazum jim je uspelo parafirati v zastavljenem roku

Razhajanja glede vprašanj minimalne plače in insolvenčne zakonodaje so razrešili tako, da so ju povsem umaknili iz besedila. Dokument naj bi bil uradno potrjen 2. februarja.

Ministrica poudarila, da uskladitev socialnega sporazuma ni bila lahka Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je na novinarski konferenci po koncu pogajanj v Ljubljani poudarila, da uskladitev socialnega sporazuma ni bila lahka, da je zahtevala veliko razumevanja in zaupanja ter da je bilo zanjo potrebnih 16 večurnih krogov pogajanj.

Z dokumentom so se po njenih besedah skupaj, ne drug proti drugemu, dogovorili o 140 ukrepih na vseh ključnih področjih.

"Danes s tem podpisom kažemo, da gradimo zaupanje ... " Spomnila je, da Slovenija ni imela socialnega sporazuma že od leta 2009, saj kompromisnih rešitev za izhod iz krize niso bili sposobni doseči. "Danes s tem podpisom kažemo, da gradimo zaupanje, da iščemo kompromisne rešitve v dobro vseh. Najpomembnejša vrednost socialnega sporazuma je iskanje kompromisa med praviloma različnimi legitimnimi interesi kapitala in delavstva, ki bo dober za vse nas, za državo," je poudarila.

S tem so se strinjali tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov, ki so morali, prav tako kot vlada, med pogajanji pri nekaterih vprašanjih znati popustiti. Tako je bilo danes tudi pri najtrših orehih: minimalni plači in insolvenčni zakonodaji.

Pri minimalni plači je bilo osrednje vprašanje postopen izvzem dodatkov, ki so ga zahtevali sindikati. Potem ko delodajalci v to tudi danes niso želeli privoliti, so se vse tri strani dogovorile, da se vsa vprašanja v zvezi z minimalno plačo izvzame iz socialnega sporazuma in se jih rešuje zunaj tega.

Izločene določbe glede posega v insolvenčno zakonodajo Prav tako so bile danes iz dokumenta izločene določbe glede posega v insolvenčno zakonodajo. Predloga sindikatov o prednostni obravnavi terjatev delavcev, ki so mu posebej ostro nasprotovali obrtniki, tako ni v besedilu.

"Vsega, kar bi radi zapisali v sporazum, nikoli ni mogoče zapisati, a ta v dobršni meri vendarle odraža naša pričakovanja. Socialni sporazum nas tam, kjer nam ni uspelo, nikakor ne ovira, da si ne bi prizadevali naprej na druge načine," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Semolič z ulico ta trenutek ne želi odgovoriti Na vprašanje, ali so v boju za spremembo definicije minimalne plače pripravljeni iti tudi na ulico, je odgovoril, da ta trenutek ne želi groziti, a te možnosti vendarle ni izključil.

Je pa Semolič zadovoljen z nekaterimi drugimi rešitvami v dokumentu, med drugim z dogovorom, po katerem se bodo plače usklajevale z inflacijo in delom produktivnosti, pa tudi soglasjem v zvezi s poglavji zdravstvo in pokojninski sistem.

Generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta medtem veseli zaveza vlade, da se davki in prispevki v prihodnjih dveh letih ne bodo zvišali, razen v primeru višje sile.

"To pomeni, da se bodo lahko delodajalci bolj smelo ukvarjali s poslovanjem, s tem, kaj se dogaja na trgu, poslovnimi cilji," je pojasnil. Delodajalce je bilo zdaj ves čas strah novih dajatev in s tem je povezana tudi ena od temeljnih težav za premajhno konkurenčnost, je pristavil.

Izrazil pričakovanje, da bodo naslednjič še bolj hrabri Smole je izrazil tudi pričakovanje, da bodo naslednjič še bolj hrabri ter se bodo dogovorili za daljše obdobje in s tem zagotovili še stabilnejše pogoje poslovanja.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je izrazil zadovoljstvo, da je bila iz sporazuma umaknjena prednostna obravnava terjatev delodajalcev, saj naj bi bilo to usodno za male upnike oziroma male podjetnike, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer pa je pozval, naj vlada in DZ dokument upoštevata, saj da v preteklosti ni bilo vedno tako.

S parafiranjem potrdili, da se strinjajo s končnim besedilom Socialni partnerji so s parafiranjem potrdili, da se strinjajo s končnim besedilom. To bo zdaj romalo na vlado in organe sindikalnih in delodajalskih organizacij, slovesen uradni podpis pa bo, tako pravi Kopač Mrakova, predvidoma 2. februarja.

Slovenija je tako tik pred tem, da po petih letih znova dobi socialni sporazum, dokument, ki s ciljem doseči stabilnost in socialni mir opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve vlade, delodajalcev in sindikatov. Socialnim partnerjem je tovrsten dogovor uspelo doseči šele petič v obdobju samostojnosti države.