So se obnovljivi recepti izkazali kot uspešni?

Tako je pokazala raziskava Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu (SFD), ki so jo izvedli aprila letos, vanjo pa so vključili 550 bolnikov oziroma izdajo 1429 zdravil, ki so bila predpisana na obnovljivi recept.

Predpisovanje zdravil na obnovljive recepte, na katere se sme zdravilo izdati večkrat, je v veljavi od leta 2009, in sicer najprej za predpisovanje in izdajanje hormonske kontracepcije, od začetka lanskega leta pa tudi za vse kronične terapevtske skupine.

Namen raziskave je bil opozoriti na problematiko v zvezi z izdajo zdravil na obnovljive recepte, saj je bilo predpisovanje tovrstnih receptov po mnenju omenjenega strokovnega društva izpeljano prehitro, brez ustrezne informacijske podpore, sodelovanja ustreznih strok in komunikacije med njimi ter s premajhno obveščenostjo bolnikov.

Terapevtske skupine lahko še dodatno zapletejo izdajo zdravil Kot je izpostavila Nina Pisk iz SFD-ja, želijo na to še posebej opozoriti pred jesensko predvideno uvedbo terapevtskih skupin, to je skupin različnih zdravilnih učinkovin za zdravljenje ene bolezni, kar lahko še dodatno zaplete izdajo zdravil. Kot je ob tem pojasnila Darja Potočnik Benčič iz Lekarniške zbornice Slovenije, je lahko v takšni terapevtski skupini tudi 30 ali 50 zdravil, če se ob tem upošteva vse učinkovine in proizvajalce. "In takšna terapevtska skupina bo imela zdaj eno ceno, ki se imenuje najvišja priznana vrednost in pomeni tisto ceno, ki jo bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) oziroma zavarovanje pokrilo. Če bo cena proizvajalca višja od te najvišje priznane vrednosti, bo bolnik moral zdravilo doplačati ali pa iti nazaj k svojemu zdravniku, da mu predpiše recept za tisto zdravilo, za katerega mu ne bo treba doplačati. Takšno pot pa bo moral opraviti ob vsakokratni tovrstni spremembi cen."

Med drugim je ključna tudi komunikacija med zdravniki in lekarniškimi farmacevti Raziskava je med drugim tudi pokazala, da je imelo šest odstotkov bolnikov vsaj eno zdravilo hkrati predpisano na obnovljiv in navaden recept. Pri 4,1 odstotka bolnikov se je terapija spremenila, v večini primerov (68,2 odstotka) pa je to informacijo lekarniškemu farmacevtu sporočil bolnik. Darja Potočnik Benčič je ob tem izpostavila, da je za večjo varnost in kakovost zdravljenja z zdravili zelo pomembna komunikacija med zdravnikom in lekarniškim farmacevtom, ki bi jo bilo treba ustrezno definirati in izboljšati, zlasti ob predčasni zaključitvi obnovljivih receptov oziroma spremembi terapije.

Prav tako je po njenem mnenju treba zagotoviti usklajenost pri predpisovanju, in sicer tako časovno kot tudi med splošnimi zdravniki in specialisti, ki predpisujejo zdravila na obnovljivi recept. Kot mogočo izboljšavo predlaga tudi e-recept, s čimer bi po njenih besedah racionalizirali predpisovanje in izdajanje zdravil ter tako poskrbeli za večjo varnost bolnikov.