Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
6. 4. 2020,
4.02

Osveženo pred

4 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,48
Koronavirus COVID-19

Natisni članek

Ponedeljek, 6. 4. 2020, 4.02

4 leta, 3 mesece

Sledilnik Covid-19

Slovenski zanesenjaki zasnovali digitalni sledilnik za virusom, ki je ohromil svet

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,48

Vse odkar v Sloveniji veljajo izredne razmere ob pandemiji, Slovenci na take in drugačne načine iščemo čim bolj verodostojne podatke, ki bi nam pomagali ustvariti čim boljši približek realnega stanja. To je bil tudi razlog, da se je skupina slovenskih zanesenjakov, strokovnjakov na različnih področjih, lotila zasnove spletne strani Sledilnik Covid-19. Pobudnik projekta je Luka Renko, ki podatke zbira že 4. marca, ko smo v Slovenji imeli prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Ustvarjalci portala si želijo javnosti omogočiti čim boljši pregled nad razsežnostjo problematike in pravilno oceno tveganja.

Z začetnikom in pobudnikom projekta Lukom Renkom, ki verjame, da so dobro organizirani podatki ključni za obvladovanje epidemije v prihodnjih tednih, smo se pogovarjali o vzgibih za razvoj spletne strani Sledilnik Covid-19, težavah in svetlih točkah ter načinih, kako lahko vanj vsak prispeva svoj delež.


Luka Renko je pobudnik portala Sledilnik Covid-19. | Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Luka Renko je pobudnik portala Sledilnik Covid-19. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Zakaj ste se lotili razvoja spletne strani Sledilnik Covid-19? 

Spletna stran Sledilnik se je zgodila, ko so podatki postali preobsežni in preveč skriti v moji preglednici GDocs.

Sam sem podatke začel zbirati od prvega potrjeno okuženega v Sloveniji, ker sem že od januarja zaskrbljeno spremljal dogajanje, najprej na Kitajskem, potem pa še izbruh v Italiji.

Sem astmatik, nekaj let svojega življenja sem preživel po raznih bolnišnicah in zdravstvenih zavodih, spadam v rizično skupino.

Sem pa tudi zelo analitičen in hočem razumeti, kaj se res dogaja. Tako sem zelo hitro ugotovil, da je ta epidemija eden od največjih izzivov, ki so pred nami, in da bo svet, če ne bomo drastično spremenili svojega vedenja, po tej epidemiji zelo drugačen.

Tabelo sem občasno objavil na Facebooku ali Twitterju, ko sem komu odgovarjal na konkretna vprašanja, in naenkrat se je našlo kar nekaj ljudi, ki so mi prek komentarjev v preglednici začeli dodajati uporabne vire ali popravke.

Po kakšnem tednu me je Miha Kadunc, ki ga prej nisem poznal, pozval, da bi bilo mogoče dobro, če zaženemo skupnost na Slacku, kar sem takoj pograbil, saj sem težko obvladoval vse kanale, po katerih so mi ljudje pošiljali zanimive informacije.

Hitro, v nekaj dneh, se nas je zbralo vsaj 30 (danes nas je že več kot 70), ki smo imeli podobne poglede na izzive pred nami, predvsem pa so vsi takšni, da se bom, ko bo vsega tega konec, z vsakim od njih z veseljem odpravil na pivo (smeh, op. p.).


Infektologinja in vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović o aktualnem stanju glede novega koronavirusa v Sloveniji:

Stran je nastala v nekaj dneh kot opis okrog moje preglednice GDocs, potem pa so jo oblikovalec in razvijalci iz ekipe dobesedno čez noč spravili tako daleč, da je preglednica zdaj samo še vir podatkov. Res neverjetno, kaj lahko ekipa, ki ima dober cilj, naredi čez noč.

Kako se lahko uporabniki aktivno vključimo v oddajo podatkov? Z oddajo komentarja v tabeli?

Sledilnik ne zbira nobenih osebnih podatkov uporabnikov, ampak nam uporabniki prostovoljno pomagajo z zbiranjem in preverjanjem podatkov iz medijev (in tudi s terena), pa tudi pri statističnih in drugih analizah.

sledilnik | Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort Foto: zajem zaslona/Diamond villas resort

Recimo, ravno včeraj me je navaden uporabnik našel na Facebooku in vprašal, zakaj je število okuženih v njegovi občini tako poskočilo, pa smo hitro ugotovili, da je bila težava pri prenosu podatkov.

Cepljenje
Novice Znanstveniki pohiteli: kdaj lahko pričakujemo cepivo proti novemu koronavirusu?

Fokus se je od začetka precej spremenil: na začetku smo se tudi mi trudili spremljati posamezne primere, ugotavljati iz medijskih poročil, kje so žarišča, danes pa se posvečamo predvsem zbiranju podatkov o bolnišnični obravnavi pacientov in validaciji svojih podatkov za potrebe modeliranja in napovedovanja nadaljnjega razvoja epidemije.

Verjamemo, da so dobro organizirani podatki ključni za obvladovanje epidemije v prihodnjih tednih. Ljudje lahko prispevajo komentar z virom ali pa predlagajo, kaj bi lahko naredili z našimi podatki, in se pridružijo skupini. Vse ideje so dobrodošle tudi na elektronski naslov info@sledilnik.org.

Koronavirus | Foto: Reuters Foto: Reuters

Kako zagotavljate čim večjo verodostojnost podatkov?

Podatke, ki jih pridobimo iz uradnih virov (NIJZ, neposredno poročanje bolnišnic), navzkrižno preverjamo z objavami medijev in objavami na družbenih omrežjih ter drugimi internimi viri.

Za nas je na primer zelo pomembno, da se podatki zajemajo ob isti uri vsak dan – le tako lahko ocenimo resnično rast posamezne kategorije (na primer hospitalizirani bolniki ali tisti v intenzivni enoti).

Obenem vse nove vnose primerjamo tudi s podatki prejšnjih dni, da poiščemo morebitna razhajanja, na katera opozorimo pristojne in jih razrešimo.

Pohvala gre zglednemu sodelovanju stroke in odgovornih za javno obveščanje — ter ekipi kopice prostovoljcev, ki v ozadju primerjajo in preračunavajo podatke, da so konsistentni.

sledilnik Covid | Foto:

S kakšnimi težavami se srečujete?

Med glavnimi težavami na začetku sta bila dostop do pravilnih podatkov in menjava metodologije testiranja ter merjenja okuženosti. Nekatere podatke, na primer tiste o potrjenih okužbah po občinah, smo dobili samo v slikovni obliki, zato smo za predelavo v številsko obliko vložili veliko truda.

Obveščanje javnosti je še vedno precej razpršeno, tako da je še vedno treba spremljati veliko virov.

Preteklo soboto pa smo, potem ko smo za razjasnitev določenih podatkov prosili pristojne strokovne institucije, dobili tudi veliko zaupanje dr. Bojane Beović, vodje strokovne komisije pri ministrstvu za zdravje, ki je z nami delila strukturirane podatke, v naslednjih dneh pa poskrbela, da smo dobili tudi zgodovino podatkov za nazaj.

Te podatke zdaj čistimo in predelujemo v obliko, ki bo bolj uporabna za analize in odločanje. Naši raziskovalci pa so s strokovnjaki, ki vodijo boj proti epidemiji, delili svoje napovedi in analize. To se mi zdi velik napredek, saj je izziv pred nami velik in je pomembno, da vso energijo usmerimo k reševanju težave.

Brata Nace in Blaž Štruc sta se vizualizacije podatkov iz uradnih virov lotila v okviru neprofitnega projekta Alpaka - Analiza o širjenju koronavirusa v Sloveniji. 

Na spletni strani ste poudarili, da je bil eden od razlogov za lastno spletno stran s podatki tudi ta, da spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje ni dovolj izpopolnjena. Zakaj se vam zdi tako?

NIJZ in drugi sistemi javnega zdravja so se, tako kot tudi v drugih državah, znašli v položaju, ko se je bilo treba izjemno hitro odzvati, zato je deloma razumljivo, da podatkovna analitika in predstavitev nista bili na prvem mestu.

Moram pa pohvaliti NIJZ, da je ves čas objavljal zelo podrobne podatke, brez katerih bi tudi mi težko vzpostavili sistem zbiranja zgodovine in napredovanja ključnih parametrov epidemije.

Kaj lahko na podlagi trenutnih podatkov sklepate o prihodnosti? Ali smo v Sloveniji uspešni pri krotitvi širjenja virusa?

Po tretjem tednu samoizolacije nekateri že malo popuščajo v svojem vedenju in dvomijo o potrebnosti ukrepov. To me skrbi. Zavedati se moramo, da ne moremo takoj zaznati, kako uspešni so naši ukrepi, kot pa zaznamo povečan trend rasti na hospitalizaciji, kjer pa so zmogljivosti omejene. Sam še vedno zagovarjam zelo strikten #ostanidoma.

Kateri podatki se vam zdijo najbolj skrb zbujajoči?

Najprej zelo nesrečne razmere v domovih za starostnike, saj je velik delež potrjenih okužb prav v tej rizični skupini in med zaposlenimi, ki skrbijo zanjo. Mene sicer najbolj skrbi rast hospitaliziranih in predvsem tistih v intenzivni enoti – zavedati se moramo, da hospitalizacija nekoga v intenzivni enoti traja povprečno 3–6 tednov, kar pomeni, da se pri trenutni rasti hitro lahko zapolnijo zmogljivosti našega zdravstvenega sistema. V tem primeru pa bodo naši zdravniki in zdravstveni delavci pred hudimi moralnimi odločitvami, kako voditi zdravljenje posameznikov, ki potrebujejo obravnavo.

starost, senior | Foto: Pixabay Foto: Pixabay

Kakšni so odzivi na vaš portal?

Glede na to, da smo se doslej ukvarjali skoraj izključno z zbiranjem in analiziranjem podatkov ter oblikovanjem in programiranjem spletne strani in podatkovnih prikazov, se je stran uveljavila skoraj izključno od ust do ust.

Kljub temu nam je uspelo pritegniti številčno in izjemno nadarjeno skupnost, ki sodeluje pri delu na portalu, pozitivno pa me presenečata tudi številčnost in predvsem tehtnost odzivov obiskovalcev, ki stopijo v stik z nami po e-pošti ali družbenih kanalih ter sprašujejo, komentirajo, predlagajo in sporočajo informacije.

Naše podatke lahko zdaj vsi spremljajo tudi po Twitterju in Facebooku, kjer bomo podatke objavljali sproti, na spletni strani pa kot doslej podatke osvežujemo vsaj enkrat na dan.

Ali je vaša ekipa dovolj številčna ali je zaželeno, da bi se vam pridružil še kdo? Kakšen profil sodelavcev iščete?

Sledilnik je zasnovan na načelu "odprtega projekta", kar pomeni, da je dobrodošel vsak, ki lahko aktivno in prostovoljno pripomore k razvoju projekta s časom, energijo in idejami.

Izzivi, ki jih imamo, so primerni predvsem za tiste, ki jih veseli delo s podatki – z veseljem sprejmemo epidemiologe, imunologe in programerje, pa tudi statistike in oblikovalce podatkovnih vizualizacij; vedno lahko stopijo v stik z nami po e-pošti.

Ne spreglejte