Četrtek, 31. 10. 2019, 4.01
4 leta, 6 mesecev
Slovenski študenti razvijajo robota, ki bo pomagal kmetom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,30
4
Velik premik v kmetijstvu so avtonomni roboti, brezpilotni droni in sateliti za spremljanje posevkov. Tehnologija je že navzoča na slovenskih njivah, postavlja pa se vprašanje, kako so roboti, ki bodo sami obdelovali njive, združljivi z ekološko pridelavo hrane. Kakšne so vse te najsodobnejše tehnologije, ki omogočajo robotizacijo in avtomatizacijo kmetijstva?
Avtonomni robot, ki je sposoben samostojne navigacije po polju in zna poiskati plevel ter ga uničiti, razvijajo študenti z več mariborskih fakultet, ki so se združili v vizionarsko ekipo, so poročali na Planetu.
Robot navodila sprejema prek računalnika
"Brez kakršnega koli nadzora se lahko sam pelje po njivi, hkrati pa ima robot priključek za mehansko in termično odstranjevanje plevela. Kar pomeni, da se lahko naprava sama odloči, kako bo ta plevel odstranila. Če je plevel dovolj majhen, ga lahko preprosto uničimo z laserjem, če gre za večjega, pa ga lahko z robotom pokosimo," je o napravi razlagal Kristijan Polovič, študent mehatronike.
Vsak študent je k razvoju robota nekaj doprinesel. Peter Bernad, študent izobraževalne fizike in računalništva, je na primer proučeval senzor, ki koristi pri premikanju robota skozi koruzo. Do povsem neodvisne zaznave plevela in koruze robotu manjka le še košček sestavljanke.
"Potrebnega bo še veliko testiranja, mogoče celo še boljša oprema. Vsekakor delamo iz leta v leto znova, vendar smo omejeni s sredstvi. Poskušamo se znajti in narediti najboljše," pripoveduje Bernad. Kot še razlagajo mladi inovatorji, je glavni namen naprave to, da bi kmet robota namestil na polje, ta pa bi sam selektivno ločeval plevel in ga odstranjeval.
Študentski projekt, kjer je najbolj pomembno učenje skozi prakso
"Združujemo študente različnih smeri in nekako na interdisciplinarni način rešujemo probleme iz kmetijstva. Vsako leto poskušamo narediti korak naprej, le da včasih naredimo dva koraka nazaj, da naučimo nove generacije študentov in napredujemo," je o projektu povedal Jurij Rakun, predavatelj na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.
V Sloveniji z digitalizacijo v kmetijstvu zamujamo za približno deset let. Prvi vizionarji med kmetovalci, predvsem večjimi, so se že tedaj začeli opremljati z novimi tehnologijami. "Študijsko delo, ki smo mu priča, je pravzaprav prispevek k temu, da bomo prihodnje rodove razbremenili težkega dela na traktorjih in dolgotrajnega sedenja," je še dodal Miran Lakota, vodja katedre za biosistemtske vede na fakulteti za kmetijstvo.
A to ni edini robot, ki ga razvijajo na mariborski kmetijski fakulteti - v rokavu skrivajo še robota, ki pametno škropi vinograde. "Ukvarjamo se tudi z italijanskim projektom API AGRI, kjer pa razvijamo večjega robota, ki je namenjen delu v vinogradih. Gre za popolnoma avtonomnega robota, ki ga iz garaže zapeljemo v vinograd, opravi svoje delo in se vrne nazaj v garažo," je o projektu pripovedoval Rakun.
Prihodnost kmetijstva je v digitalizaciji
Mariborski študentje že razvijajo nadgradnjo za njihovo napravo. "Letos je namen dodati še tretji modul – škropilnico. S to bi potem lahko škropili samo plevel, ne vsega pridelka," je poudaril Urban Kenda, študent mehatronike. Ključ pri razvoju je interdisciplinarnost, pravijo.
Študent Peter Bernad je pojasnil, da lahko s prototipi kmetom že zdaj nadzorno predstavijo, da naprave niso zgolj tehnološka igrače, temveč v resnici ponujajo vidne rezultate.
Nove tehnologije prinašajo predvsem dve prednosti - prihranek in manjšo obremenitev okolja s škodljivimi snovmi. Prav zadnje je dolgoročno najbolj pomembno. Digitalizacija je prihodnost kmetijstva, manjši pridelovalci se ne bi smeli počutiti ogrožene, so zatrdili.
4