Slovenci nezadovoljni z EU, a bi še vedno glasovali za

Prvega maja 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem uresničila enega svojih ključnih strateških ciljev. Vstop Slovenije v EU je na referendumu 23. marca 2003 podprlo kar 89,64 odstotka volivcev. Pred tem je bilo treba skozi večletna pogajanja doseči dogovor o pogojih pristopa Slovenije in prilagoditi slovensko zakonodajo evropski.

Po dobrih devetih letih oziroma skoraj tik pred deseto obletnico članstva pa je zadovoljstvo Slovencev skromno. Raziskava Episcentra je namreč pokazala, da skoraj polovica anketirancev ni niti zadovoljna niti nezadovoljna s članstvom. Dobrih 36 odstotkov vprašanih s članstvom ni ali pa sploh ni zadovoljnih. Zadovoljnih ali zelo zadovoljnih je 17,5 odstotka vprašanih.

Ljudje ne čutijo, da so del evropskih odločevalnih procesov Evropska poslanca Milan Zver (ELS/SDS) in Tanja Fajon (S&D/SD) menita, da so rezultati ankete pričakovani in da so ljudje upravičeno zaskrbljeni. "Nezadovoljstvo veje iz vsesplošne krize in se deloma zrcali tudi pri vrednotenju državnih in političnih institucij," je dejal Zver.

Rezultat nezaupanja v evropske institucije, evropske in nacionalne politike je po mnenju poslanke Fajonove rezultat posebej ostrih varčevalnih ukrepov, ki niso spodbudili nujnih investicij za oživitev gospodarske rasti in zagon delovnih mest. Verjame, da so pred nami boljša leta in da so na mizi ukrepi, ki bodo znova okrepili tudi zaupanje Evropejcev v evropsko povezovanje.

Kot glavni razlog za razočaranje je Fajonova navedla, da ljudje ne čutijo, da so del evropskih odločevalnih procesov. "Prav zato moramo okrepiti dialog z ljudmi. Moje trdno prepričanje je, da je Evropska unija eden najboljših projektov povezovanja v svetovni zgodovini," je poudarila.

Evropski birokrati izgubljajo zdravo kmečko pamet? Podobno kot Fajonova je pomanjkljivost EU izpostavil tudi politični analitik Miha Kovač. Kot glavno je izpostavil to, da na delovanje bruseljske birokracije volivci in volivke nimajo kaj dosti vpliva, pri čemer evropski birokrati relativno pogosto ustvarjajo vtis, da izgubljajo stik s tistim, "čemur so naši dedki in babice rekli zdrava kmečka pamet", in hkrati niso sposobni reševati resnih težav.

Drugi razlog za nezadovoljstvo Slovencev z EU je po mnenju Kovača subjektiven, saj imamo v Sloveniji precej nizko postavljen "bolečinski prag" za prenašanje krize. Ob tem je spomnil na nedavno Episcentrovo anketo, ki je pokazala, da kar 80 odstotkov Slovencev in Slovenk Slovenijo uvršča med manj uspešne članice EU, čeprav po statističnih podatkih še vedno spadamo v evropsko povprečje. "To seveda pomeni, da smo prepričani, da gre sosedom bolje kot nam oziroma da smo kot družba pahnjeni na samo evropsko dno," je še poudaril.

Slovenci bi morali biti bolj zadovoljni z EU, druge alternative ni Kljub nezadovoljstvu bi večina še vedno glasovala za članstvo v EU, če bi bil referendum danes. Takih bi bilo dobrih 46 odstotkov vprašanih, slabih 35 odstotkov pa bi jih glasovalo proti.

Poslanec Zver je ob tem dejal, da ta rezultat pomeni, da je zaupanje večje kot zadovoljstvo, kar je po njegovem mnenju dober podatek. "Slovenci bi morali biti bolj zadovoljni z EU. Ne nazadnje bomo od EU v poldrugem desetletju prejeli skupaj okoli 10 milijard evrov proračunskih sredstev in še očitno nekaj milijard pomoči. Če bi bili v kakšnih drugih geostrateških povezavah, bi bila zgodba najbrž precej drugačna," je opozoril in dodal, da si težko predstavlja, da bi v teh okoliščinah sploh preživeli.

Kovač je glede rezultatov dejal, da ti kažejo, da se večina slovenskega volilnega telesa še vedno odloča racionalno. "Kakorkoli reči obrnemo in če se ozremo v 20. stoletje, namreč ugotovimo, da nam v Sloveniji nikoli ni šlo bolje kot zdaj, ko smo samostojna država znotraj EU," je navedel in dodal, da ne glede na vse slabosti boljše alternative, kot je EU, v tem trenutku ni, članstvo v njej pa prinaša številne resne težave, ki se jih ljudje očitno zavedajo.

Ne samo da nima alternative, poslanka Fajon je prepričana, da se stvari spreminjajo na bolje. "Evropa je še vedno najbogatejša celina na svetu, zagotoviti moramo le, da bo bogastvo pravično porazdeljeno," je poudarila.