Sreda, 4. 12. 2013, 11.10
8 let, 11 mesecev
Slovenci nezadovoljni z EU, a bi še vedno glasovali za
Prvega maja 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem uresničila enega svojih ključnih strateških ciljev. Vstop Slovenije v EU je na referendumu 23. marca 2003 podprlo kar 89,64 odstotka volivcev. Pred tem je bilo treba skozi večletna pogajanja doseči dogovor o pogojih pristopa Slovenije in prilagoditi slovensko zakonodajo evropski.
Po dobrih devetih letih oziroma skoraj tik pred deseto obletnico članstva pa je zadovoljstvo Slovencev skromno. Raziskava Episcentra je namreč pokazala, da skoraj polovica anketirancev ni niti zadovoljna niti nezadovoljna s članstvom. Dobrih 36 odstotkov vprašanih s članstvom ni ali pa sploh ni zadovoljnih. Zadovoljnih ali zelo zadovoljnih je 17,5 odstotka vprašanih.
Rezultat nezaupanja v evropske institucije, evropske in nacionalne politike je po mnenju poslanke Fajonove rezultat posebej ostrih varčevalnih ukrepov, ki niso spodbudili nujnih investicij za oživitev gospodarske rasti in zagon delovnih mest. Verjame, da so pred nami boljša leta in da so na mizi ukrepi, ki bodo znova okrepili tudi zaupanje Evropejcev v evropsko povezovanje.
Kot glavni razlog za razočaranje je Fajonova navedla, da ljudje ne čutijo, da so del evropskih odločevalnih procesov. "Prav zato moramo okrepiti dialog z ljudmi. Moje trdno prepričanje je, da je Evropska unija eden najboljših projektov povezovanja v svetovni zgodovini," je poudarila.
Drugi razlog za nezadovoljstvo Slovencev z EU je po mnenju Kovača subjektiven, saj imamo v Sloveniji precej nizko postavljen "bolečinski prag" za prenašanje krize. Ob tem je spomnil na nedavno Episcentrovo anketo, ki je pokazala, da kar 80 odstotkov Slovencev in Slovenk Slovenijo uvršča med manj uspešne članice EU, čeprav po statističnih podatkih še vedno spadamo v evropsko povprečje. "To seveda pomeni, da smo prepričani, da gre sosedom bolje kot nam oziroma da smo kot družba pahnjeni na samo evropsko dno," je še poudaril.
Poslanec Zver je ob tem dejal, da ta rezultat pomeni, da je zaupanje večje kot zadovoljstvo, kar je po njegovem mnenju dober podatek. "Slovenci bi morali biti bolj zadovoljni z EU. Ne nazadnje bomo od EU v poldrugem desetletju prejeli skupaj okoli 10 milijard evrov proračunskih sredstev in še očitno nekaj milijard pomoči. Če bi bili v kakšnih drugih geostrateških povezavah, bi bila zgodba najbrž precej drugačna," je opozoril in dodal, da si težko predstavlja, da bi v teh okoliščinah sploh preživeli.
Kovač je glede rezultatov dejal, da ti kažejo, da se večina slovenskega volilnega telesa še vedno odloča racionalno. "Kakorkoli reči obrnemo in če se ozremo v 20. stoletje, namreč ugotovimo, da nam v Sloveniji nikoli ni šlo bolje kot zdaj, ko smo samostojna država znotraj EU," je navedel in dodal, da ne glede na vse slabosti boljše alternative, kot je EU, v tem trenutku ni, članstvo v njej pa prinaša številne resne težave, ki se jih ljudje očitno zavedajo.
Ne samo da nima alternative, poslanka Fajon je prepričana, da se stvari spreminjajo na bolje. "Evropa je še vedno najbogatejša celina na svetu, zagotoviti moramo le, da bo bogastvo pravično porazdeljeno," je poudarila.