Skrajne skupine v Sloveniji ne pomenijo večje grožnje

Komisija je ugotovila, da skrajne skupine v Sloveniji ne pomenijo večje grožnje, a da prav vsakega ekstremističnega dejanja niti pristojne službe ne morejo preprečiti.

Poslanke in poslanci so obravnavo poročila o delu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb začeli za zaprtimi vrati. V odprtem delu seje pa je poslanec SDS Dragutin Mate, ki je letos prevzel tudi vodenje nadzorne komisije, povzel njeno preteklo delo in prihodnje načrte. Med drugim se je dotaknil problematike skrajnih skupin, ki jim je nadzorna komisija lani namenila precej pozornosti. Po več zapletih je razpravo o tej problematiki pred tedni vendarle končala in v začetku junija sprejela več sklepov.

Zakonodaja je pomanjkljiva, vladi predlagajo spremembe V komisiji so se strinjali, da je slovenska zakonodaja s tega področja pomanjkljiva, zato so vladi predlagali, naj pripravi spremembe zakonodaje na tem področju, da bi pristojne službe svoje naloge lahko izvajale bolj učinkovito. Vendar pa se vlada po besedah Mateja sprememb ni lotila, saj je v odgovoru presodila, da je zakonodaja pripravljena dobro.

Bo preiskovalna komisija DZ-ja ugotavljala iste stvari? Na drugi strani pa je nastala nova preiskovalna komisija DZ-ja, pristojna za preiskavo delovanja skrajnih skupin. Ta bo po napovedih Mateja odkrivala in ugotovila popolnoma iste stvari, kot jih je že parlamentarna nadzorna komisija. Mate zato ne vidi razlogov za njeno delovanje.

Mate je opozoril na tudi nekatera konkretnejša vprašanja, povezana z delovanjem obveščevalnih in varnostnih služb. Tako je med drugim opozoril, da mora policija za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov izkazati utemeljen sum, medtem ko lahko Slovenska obveščevalno-varnostna služba (Sova) slovenskim državljanom prisluškuje že na podlagi indica. Napovedal je, da se bo te tematike komisija lotila in da bo morda predlagala spremembe zakonodaje, s katerimi bi predlagala višje standarde.

Mate se je vprašal tudi, kaj se s posnetim gradivom zgodi v primerih, ko preiskovalni organi v določenem času ne odkrijejo ničesar spornega, gradivo pa ostane v policijskih arhivih. Težava je po njegovem toliko večja, če so na teh posnetkih tudi ljudje iz javnega življenja. Na možnosti zlorab v takšnih primerih je opozoril tudi Matejev poslanski kolega Vinko Gorenak.

Varnostne službe obvladujejo skrajne skupine Poslanec SD Srečko Meh je dodal, da so se v komisiji sicer prepričali, da varnostno-obveščevalne službe delajo za zagotavljanje varnosti. Poudaril je, da pri spoštovanju človekovih pravic niso našli anomalij, na katere bi bilo treba posebej opozarjati. Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je potrdil, da je komisija ugotovila, da varnostne službe za zdaj tudi na področju skrajnih skupin obvladujejo razmere.