Šketa le razkril dogovor v Moskvi, skrbijo pa ga "medijski in politični napadi nanj"

Igor Krasnov je od marca lani na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi (zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ...) v vseh državah Evropske unije. Med osebami torej, ki bi jih morali tožilci kvečjemu preganjati in ne sklepati dogovorov z njimi o tem, kako se izvaja pregon.

Novice Kaj je Šketa podpisal z ruskim kršilcem človekovih pravic Krasnovom?

Po demantiju zunanjega ministrstva le objava "sporazuma"

Zaradi teh nenavadnosti smo zahtevali pojasnilo, kaj točno je Šketa sploh podpisal v Moskvi. Iz tožilstva so nam prejšnji teden pojasnili, da nam po dveh tednih dokumenta, ki ga je Šketa podpisal s Krasnovom, ne morejo razkriti, ker se z obveščanjem javnosti ni strinjalo zunanje ministrstvo.

Novice Je res državna skrivnost, kaj se je Šketa dogovoril s Putinovim Krasnovom?

A že v soboto je zunanje ministrstvo zahtevalo objavo popravka našega članka. Tako so opozorili: "Trditev (državnega tožilstva), da zunanje ministrstvo ni soglašalo s posredovanjem sporazuma, je neresnična. Ministrstvo za zunanje zadeve RS ni nikoli izrazilo zadržkov za objavo omenjenega dokumenta, kar bi vam tudi sporočili, če bi se pred objavo članka obrnili na naše ministrstvo. Prosimo za objavo popravka."

Novice Pri Šketi širijo neresnice o zunanjem ministrstvu

Danes je tožilstvo zaplete, ko je na svoji spletni strani le objavilo dokument, za katerega smo prosili iz Siol.net, pojasnilo tako: "Dne 17. 1. 2022 je Vrhovno državno tožilstvo RS (v nadaljevanju besedila: VDT RS) Ministrstvu za zunanje zadeve RS (v nadaljevanju besedila: MZZ) posredovalo kopijo programa, ki je bil podpisan v Moskvi in jih hkrati zaprosilo, da sporočijo morebitne zadržke glede posredovanja Programa medijem, saj je medij Siol.net zaprosil za Program. Odgovora ministrstva v zvezi s posredovanjem Programa VDT RS do 31. 1. 2022 ni prejelo, zato smo danes MZZ ponovno zaprosili za posredovanje morebitnih zadržkov ministrstva. Pred objavo tega sporočila za javnost smo dobili odgovor, zato v prilogi objavljamo tudi omenjeni Program."

Ob obisku Škete v Moskvi smo poročali, da je bil iz Evrope na slovesnosti ob 300-letnici vrhovnega državnega tožilstva Ruske federacije še slovaški generalni državni tožilec Maroš Žilinka. To je znano, ker je bil na Slovaškem zaradi poti Žilinke v Moskvo škandal z zahtevami po odstopu tožilca. Tudi Žilinka je v Moskvi podpisoval nekakšen dogovor o sodelovanju tožilcev. O tem, kdo vse je bil še v Moskvi, so iz tožilstva danes v obvestilu za javnost brez imen zapisali:

"Na slovesnosti so bili prisotni generalni tožilci in predstavniki pravosodja iz 34 držav, prav tako pa tudi predstavniki različnih organizacij, med drugim Mednarodnega združenja tožilcev (IAP), OECD in Sveta Evrope ter ruski tožilci. Izmed držav članic EU so bili poleg predstavnikov slovenskega državnega tožilstva prisotni še predstavniki tožilstva iz Hrvaške, Slovaške, Romunije, Italije, Grčije in Belgije. Slovenski državni tožilci torej še zdaleč niso bili edini predstavniki izmed držav članic EU. Razen tega so bili prisotni tudi predstavniki nekaterih drugih evropskih držav."

O dogovoru v Moskvi in komunikaciji z zunanjim ministrstvom pa so iz tožilstva danes dogajanje obsežno pojasnili tako:

"VDT RS je v primeru seznanitve Ministrstva za zunanje zadeve s Programom sodelovanja med Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije in Vrhovnim državnim tožilstvom Ruske federacije za leti 2022–2023 ravnalo v skladu z usklajeno prakso, kot je to že bilo v predhodnih primerih, ko je državno tožilstvo podpisovalo programe oziroma memorandume o sodelovanju z državnimi tožilstvi drugih držav. V vseh primerih je VDT RS pridobilo predhodno mnenje MZZ glede statusa tovrstnih aktov v smislu 69. člena Zakona o zunanjih zadevah – če gre v konkretnih primerih za mednarodno pogodbo. Ministrstvo je v vseh primerih podalo mnenje, da ne gre za mednarodno pogodbo. Tako je bilo tudi sedaj.

Udejstvovanje generalnega državnega tožilca in VDT RS v tujini je bilo in je še vedno omejeno izključno na strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks, kar spada v ožje področje izvajanja pristojnosti generalnega državnega tožilca kot vodje državnotožilske organizacije. Omejevanje strokovnega povezovanja in sodelovanja s tujimi tožilstvi z namenom izboljšanja učinkovitosti pregona v prihodnje na vnaprej ocenjenih kritičnih področjih pregona je grob poseg v samostojnost odločanja, poseg v avtonomijo in politično vmešavanje v opravljanje funkcije tako generalnega državnega tožilca kot tudi vseh drugih državnih tožilcev, ki pri takih odločitvah bodisi sodelujejo bodisi se na podlagi dogovorov udeležujejo načrtovanih izobraževalnih aktivnosti.

VDT RS si že leta prizadeva vzpostaviti dobre strokovne vezi s tožilskimi organizacijami tako v državah članicah EU kot tudi v tretjih državah. Trdno verjamemo, da z vzpostavljanjem dobrih odnosov in z učinkovitim sodelovanjem pozitivno vplivamo na uspešnost pregona težjih oblik kriminalitete z mednarodnimi elementi, s katerimi se in se bo srečevala tožilska organizacija v Sloveniji. Poudarjamo, da se VDT RS o sodelovanju s tujimi tožilstvi vedno odloča zgolj na podlagi ocene strokovne vrednosti za delo slovenskih tožilcev in hkrati strogo ločuje med stroko in politiko. Državni tožilci so v okviru svojih temeljnih pristojnosti varovati pravice posameznika in javni interes v vseh razmerah, ne glede na politične razmere v domači državi in njene politične odnose s tujimi državami. Po naši oceni samostojnost državnega tožilstva v strokovnih odločitvah presega tudi domet določbe prvega odstavka 5. člena ZZZ-1, ki določa, da 'na zahtevo državnih organov ali po lastni presoji da Ministrstvo za zunanje zadeve mnenja in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenosti zunanje politike in za uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije'. Sodelovanje med tožilstvi dveh držav, ki je strogo omejeno le na izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj na področju pregona resnega, konkretno opredeljenega kriminala, ki je zajeto tudi v Politiki pregona generalnega državnega tožilva RS, je nedvomno interes Republike Slovenije. Čeprav VDT RS o svojih mednarodnih dejavnostih ni dolžno posebej obveščati predstavnikov izvršilne veje oblasti, o pomembnih obiskih in namerah sklepanja aktov predhodno vedno obvesti Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za zunanje zadeve, po presoji pa tudi veleposlaništvo v tuji državi. Vse to je bilo pravočasno storjeno tudi tem primeru in nikoli nismo dobili priporočila, da naši nameni v kakršnemkoli pogledu niso primerni.

Vrhovno državno tožilstvo ponovno javno izraža zaskrbljenost in nasprotovanje tovrstnim neutemeljenim medijskim in političnim napadom. Dogajanje, povezano z delovnim obiskom EJT, VDT razume kot stopnjevanje pritiskov in namerno diskreditiranje generalnega državnega tožilca. Ob tem opozarja, da neresnične navedbe zlonamerno krnijo ugled in pomenijo grob poseg v samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva kot celote."