Torek, 16. 2. 2021, 18.46
3 leta, 9 mesecev
Šircelj: Likvidnostni položaj gospodarstva dober, a se slabša
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
1
Likvidnostni položaj slovenskega gospodarstva je za zdaj razmeroma dober, a se slabša, zato se pripravljajo nove sheme za podjetja, ki lahko preživijo in se tudi razvijajo, je povedal finančni minister Andrej Šircelj po virtualnih sestankih evropskih finančnih ministrov, ki so te dni razpravljali tudi o vprašanju solventnosti podjetij.
Finančni ministri držav v območju evra, med njimi slovenski minister Šircelj, so v ponedeljek virtualno razpravljali o vplivu pandemije covid-19 na podjetniški sektor in o vprašanju plačilne sposobnosti podjetij. Nato je danes sledilo še virtualno zasedanje vseh finančnih ministrov EU, poroča STA.
"Zavedamo se, da so pred nami morda težki časi," je po ponedeljkovem zasedanju dejal vodja evroskupine, irski finančni minister Paschal Donohoe. Težko vprašanje bo, kako opredeliti vzdržna podjetja, ki bodo še naprej upravičena do podpore ob prehodu od splošnih ukrepov k bolj usmerjenim.
"Da bi se izognili strmi rasti insolventnosti, bo ključno zelo previdno upravljati umik ukrepov javne podpore," je v ponedeljek poudaril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Postopen prehod od splošnih k ciljnim ukrepom ne bo lahek, bo pa to pomembno za olajšanje vzdržne rasti, je pojasnil.
Kriza ni prizadela vseh sektorjev enako
Ob vprašanju, kako bo k temu pristopila Slovenija, je minister Šircelj danes najprej spomnil na dejstvo, da ta kriza ni enaka finančni, ki je prizadela vse sektorje, saj so sedaj določeni sektorji povsem zaprti. Turizem, gostinstvo in razvedrilne dejavnosti na primer potrebujejo posebno izhodno strategijo, poroča STA.
Slovenija je po ministrovih besedah po podatkih Banke Slovenije likvidnostno v redu. "Likvidnostni položaj je dober. Tudi banke so stabilne, varne in ocenjujem, da so zmožne servisirati gospodarstvo. Tudi glede slabih posojil smo v veliko boljšem položaju kot ostali," je poudaril Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Čeprav je likvidnost gospodarstva do danes razmeroma dobra, se slabša, zato načrtujejo nove sheme prek posameznih skladov, na primer prek Slovenske razvojne banke, in sicer pod določenimi pogoji za tista podjetja, ki dejansko lahko preživijo in se tudi razvijajo, je pojasnil.
Ob tem je spomnil, da je vlada na zadnji seji sprejela tudi pridružitev v panevropski sklad v okviru Evropske investicijske banke (EIB). Nekatere sheme že obstajajo, narejene bodo tudi nove, tudi v okviru podjetniškega sklada, je še dejal minister.
Poudarek na zagotavljanju delovnih mest
Poudarek bo po Šircljevih besedah na zagotavljanju delovnih mest, pri čemer je treba v izhodni strategiji predvideti nova delovna mesta za podjetja, ki bodo razvila nove dejavnosti. Leta 2019 ne bo mogoče zgolj preslikati v leto 2021, ne bo enake strukture delovnih mest, morali bomo prestrukturirati določene stvari, je ponazoril.
Na vprašanje, kdaj bi se morala Unija vrniti k starim pravilom glede proračunske discipline in državnih pomoči, je minister odgovoril, da ko bo krize konec.
V Bruslju poudarjajo, da je to odvisno od dinamike pandemije, uspešnosti cepljenja ter razvoja mutacij virusa in njihove odpornosti na cepivo. Zagotovo ne v tem letu.
Tako maksimalna prožnost glede proračunskih pravil kot prožnost glede dodeljevanja državnih pomoči namreč veljata do konca tega leta. Maja naj bi komisija predlagala, kako naprej glede proračunskih pravil, odločitve naj bi članice sprejele do poletnega premora.
1