Širca: S padcem zakona o medijih največ izgubili novinarji

Tako je v odzivu na zavrnitev predloga zakona poudarila poslanka Zares Majda Širca. Kot je dodala, pa je "dobil nekdo, ki se je pri glasovanju do zadnjega trudil, da je pomešetaril s svojo medijsko močjo".

"Izguba za avtonomijo v novinarstvu" Širca je na novinarski konferenci še povedala, da so izgubili tudi tisti, ki so pričakovali, da bo avtonomija znotraj novinarskega polja večja, da bo večja možnost samoregulacije in profesionalizacije novinarskega dela. Saj je bilo v zakonu, kot pravi, pri sofinanciranju medijskih vsebin veliko pozornosti namenjeno večji medijski pismenosti in sofinanciranju izobraževanja.

Novinarji so po sedaj veljavnem zakonu po mnenju Širce v slabši situaciji, zato so predvideli podvojitev sredstev s pomočjo katerih, bi sofinancirali medije in naredili sistem, ki bi bil bistveno bolj pravičen in transparenten. Tu je izpostavila možnost pridobitve koncesij za elektronske medije in večletne pogodbe za sofinanciranje tiskanih medijev.

Kot je dejala, so glasovi proti zakonu o medijih poteptali odločitev vlade in pogovore premiera s predstavniki novinarjev o tem, kako bi novinarski prostor dobil več avtonomije.

Golobič: Omenjeni zakon nima posledic za stranko Zares Širca je še obžalovala, da je bil ta zakon "ožigosan z oznakami", kot je primerjava z madžarskim medijskim zakonom. Ob tem je poudarila, da je primerjava sveta za medije v tem zakonu z madžarskim svetom "največja bedarija". Svet za medije je bil po njenih besedah predviden, da bi prišlo do avtonomne samoregulacije ter da bi prevzel pomembno vlogo pri dajanju mnenj pri koncentraciji lastniških moči in pri prehajanju lastništev. Svet za medije bi namreč zaščitil mešetarjenje z medijskimi lastniki, je še poudarila Širca.

Predsednik Zares Gregor Golobič pa je dejal, da se zelo motijo tisti, ki menijo, da ima ta zakon kakršnokoli posledico za stranko Zares in njeno politiko. Ta padec jih po njegovem prepričanju utrjuje na poti, na kateri so bili. Tisto, kar je sedaj prizadeto in izgubljeno, je javni interes, ki je tesno povezan z medijskim prostorom, je poudaril.

Diskusija o relaciji med politiki in mediji je, kot pravi Golobič, aktualna v najbolj razvitih demokracijah. Razkritje o skrajnih zlorabah v Veliki Britaniji, ki so si jih določeni mediji dovolili, in povezava lastnikov teh medijev s politiko po njegovem mnenju kažeta, kako aktualna je ta tema.

Lastniki medijev, ki medije uničujejo Dogajanje v Sloveniji ob oblikovanju in obravnavanju tega zakona pa nakazuje, da smo del tega sveta, ki je "izkazano koruptiven in korak pred nami". Slovenijo namreč po besedah Golobiča še čaka soočanje s to realnostjo. Pri nas, kot poudarja, obstajajo lastniki medijev, ki medije uničujejo. Če je pri identifikaciji tega problema stranka Zares edina in osamljena, je dobra novica za stranko in slaba za družbo, je dodal.

Golobič je glede pritiskov lobistov oziroma interesnih skupin pri tem zakonu še povedal, da so redke situacije, ko nekdo z evidentnim interesom, katerega je z netransparentno trgovino z delom politike v preteklosti že hotel legalizirati, dirigira dogajanje s prve vrste balkona. Ob tem je dodal, da je na enem od koalicijskih sestankov s strani vodje največje koalicijske poslanske skupine "padlo ime Leon Oblak, na veliko jezo predsednika vlade, zakaj se to ime naglas izreka". Po besedah Golobiča lahko to veliko pove, kaj vse se je dogajalo.