Sreda, 8. 11. 2023, 9.58
5 mesecev, 3 tedne
Sindikati javnega sektorja zahtevajo takojšnja pogajanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja, je zavrnil, da so sindikati tisti, ki se ne želijo pogajati.
V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, zahtevajo takojšnje nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Opozarjajo, da so razlogi za zastoj v pogajanjih izključno na vladni strani. Če premika v pogajanjih ne bo, napovedujejo stopnjevanje aktivnosti v decembru. Medtem na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov in s prstom kažejo na sindikate, saj to oni tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat.
Predstavniki sindikatov so novinarsko konferenco pripravili zjutraj pred vladnim poslopjem, kjer se je sicer zatem začelo srečanje vodstev koalicijskih strank. Kot je dejal Jakob Počivavšek, je šlo na nek način za protestno novinarsko konferenco. "Tako javnosti kot vladi želimo namreč sporočiti, da je dovolj zavlačevanja v pogajanjih za prenovo sistema plač v javnem sektorju in odpravo plačnih nesorazmerij," je poudaril.
Zavrnil je, da so sindikati tisti, ki se ne želijo pogajati. Po njegovih besedah si sindikati želijo, da bi se pogajanja nemudoma nadaljevala. Res pa je, da zahtevajo umik člena v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, "s katerim je vlada enostransko preprečila pogajanja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v letu 2024", je pojasnil.
Ne glede na to, ali bo prišlo do sprememb v sestavi vlade, pričakujejo, da bo vladi oz. njenim pogajalcem podeljen poln mandat za nadaljevanje pogajanj in sklenitev sporazuma ter da bodo upoštevane zahteve sindikatov.
V sindikatih že poteka odločanje o zaostrovanju aktivnosti
V izjavi za javnost so med svojimi zahtevami navedli, da se vrednost plačnih razredov z marcem prihodnje leto uskladi z višino inflacije v letu 2023, da se odpravi plačna nesorazmerja na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju poviša za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018, ter da se nov plačni sistem, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, v celoti implementira najpozneje do 30. junija 2025.
Skupaj s pričakovanji o takojšnjem nadaljevanju pogajanj pa po Počivavškovih besedah tudi sporočajo, da v sindikatih že poteka odločanje o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti, ki bi potekale decembra.
Vladna stran: Sindikati so tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat
Na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov, da so razlogi za prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na njeni strani. Sindikati so namreč tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, je v izjavi za javnost poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.
Pogačar je v odzivu na navedbe sindikatov dejal, da je prenova plačnega sistema javnega sektorja tako v interesu sindikatov kot tudi vlade. Pojasnil je, da se pogajajo o dveh sklopih. Na eni strani je prenova samega sistema s sprejetjem novega zakona o sistemu plač in v tem delu so po njegovih besedah v preteklih šestih mesecih v okviru socialnega dialoga naredili ogromen napredek in je večina zakona že usklajena.
Drugi del so pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma, poenostavljeno, za pogajanja o zvišanju plač v javnem sektorju, je dejal. Tako je vlada v septembru sindikatom predstavila predlog, "po katerem se zvišajo plače vsem v javnem sektorju, seveda v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi". Septembra, takoj po avgustovskih poplavah, pa je sindikalni strani dodatno jasno sporočila, da zaradi odprave posledic avgustovske naravne nesreče v letu 2024 ne bo poviševanja plač v javnem sektorju, ker za to enostavno ni javnofinančnih zmožnosti, je pojasnil.
Sindikalna stran je po njegovih besedah predlog vlade v celoti zavrnila, na pogajanjih pa vladni strani postavila ultimat, da se pogajanj ne bo udeleževala, dokler ne bo umaknjen člen v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki določa, da se v letu 2024 plače v javnem sektorju ne bodo uskladile. "To je ultimat in ko postaviš ultimat v pogajalskem procesu, težko rečeš, da je vladna stran prekinila pogajanja," je poudaril Pogačar.
Če želijo tudi v prihodnje zagotavljati javne storitve za prebivalce, pa se mu zdi pomembno, da bi pogajalski proces tekel naprej, tako glede prenove plačnega sistema, kot je na določenih mestih absolutno upravičeno tudi zvišanje plač v javnem sektorju, je dejal.
Da vlada po odhodu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik zaenkrat še ni imenovala novega vodje vladne pogajalske skupine, po njegovih besedah ne more biti razlog za prekinitev pogajanj. Nenazadnje so po njenem odstopu pogajanja še potekala, vodila pa jih je državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.
Predsednik vlade Robert Golob je sicer po vrhu koalicije danes povedal, da je o tem vprašanju v torek govoril z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki začasno opravlja tudi vlogo ministra za javno upravo, in da se bodo na to temo znova dobili prihodnji teden. Minister mu je povedal, da se s tem vprašanjem ukvarja. A več premier ni želel komentirati, saj se nikoli ne pogaja prek medijev, ampak vedno za pogajalsko mizo.
Pogačar: Stavka je skrajno sredstvo, ki nikomur ni v interesu
Po napovedi sindikata državnih organov, da bodo zaposleni na upravnih enotah 15. novembra stavkali, je Pogačar dejal, da je stavka skrajno sredstvo, ki ni nikomur v interesu, ne zaposlenim, ne prebivalcem in tudi ne ministrstvu. Predstavnike sindikata bodo zagotovo še pred napovedanim datumom stavke povabili na pogovore. "Vsaka stran si mora v skladu z zakonom o stavki v času od napovedi stavke prizadevati za mirno reševanje sporov, vladna stran se bo tega držala," je še zagotovil Pogačar.
