Sindikati javnega sektorja: Ne zahtevamo več, le branimo svoj položaj

"Ocenjujemo, da bo to zadostno sporočilo za vlado Republike Slovenije, da se je treba usesti in dogovoriti z zaposlenimi o tem, kako in kaj glede družbenega standarda v državi," je po današnji stavki javnega sektorja povedal Janez Posedi, potem ko je sporočil, da po državi stavka okoli sto tisoč zaposlenih, na protestnem shodu v Ljubljani se je zbralo več kot 10 tisoč udeležencev, na shodih v trinajstih drugih mestih po državi - Mariboru, Celju, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Postojni, Novem mestu, Škofji Loki, Krškem, Slovenskih Konjicah, Velenju, Ravnah na Koroškem ter na Ptuju -, ki jih je organiziral SVIZ, pa še kakih 14 tisoč. Posedi je povedal, da današnje aktivnosti "na ulici, pred vlado, ob vladi, za ulico" vidijo kot izjemno uspešne, ob tem je dodal, da je ponosen na javne uslužbence, ki so se pripravljeni postaviti za svoja delovna mesta in socialni položaj in se zanj bojevati. Podobno meni Branimir Štrukelj: "Predvsem imamo državljanke in državljane, ki so pripravljeni sporočati svoja stališča, se opredeljevati, in to je po moje prvi pozitiven nastavek za spremembe, ki so pred nami, kajti ljudje zdaj želijo povedati, kaj si mislijo o našem skupnem življenju in o oblasti, ki ga po definiciji organizira."

Branijo, kar imajo "S stavko ta trenutek branimo to, kar imamo, obenem pa tudi kakovost javnih storitev in sam položaj javnih storitev v tej državi, ki so očitno del agende, da se njihova raven zniža in se naredi prostor za javno-zasebno partnerstvo,« je pojasnil Štrukelj.

Pličanič odhaja, kako naprej? Kako naprej glede na to, da Senko Pličanič, minister iz Državljanske liste, pristojen za pogajanja, odhaja? Posedi poudarja, da mora nekdo na vladi povedati, kdo je pogajalec. O stališču sindikatov, da se ne bodo pogajali, če ne bo odprto tudi vprašanje plačnih mas, je Posedi dejal, da so sindikati javnega sektorja spomladi 2012 v okviru ZUJF-a privolili v znižanje plač, ki deluje v letu 2013. "Po naši oceni je razlika med spontanim scenarijem za 2012 in tem, kar bo leta 2013, dobrih 200 milijonov evrov pri plačah javnih uslužbencev. Menimo, da je ta poseg zadosten in vse, kar to presega, je za nas nesprejemljivo."

Vlada pričakuje le strinjanje Kot pravi Posedi, je ključ spora z vlado v tem, da želi več, kot se je spomladi dogovorila, temu pa sindikati nasprotujejo. Štrukelj dodaja: "Vlada od nas pričakuje, da se bomo strinjali z dodatnim posegom v položaj, kar lahko pomeni ali odpuščanje ali zniževanje plač, minister Pličanič pa pričakuje, da bomo še zadovoljni." Štrukelj pa: "Pogajanj ni. Vlada poskuša ustvariti vtis, da se pogaja, vendar če reče, da se o bistveni stvari ne bomo pogajali, pogajanj ni. Nam so prepustili zgolj to, da se z njimi strinjamo. Za to pa sindikati za zdaj še nismo na svetu in upam, da nikoli ne bomo," je dejal Branimir Štrukelj.

Obeta se nadaljevanje stavkovnih aktivnosti Posedi opozarja na devet milijard, ki so na voljo v državnem proračunu: »Da vlada govori, da denarja ni, je zavajanje, saj je družbeni bruto Republike Slovenije 36 milijard, čez javne blagajne zavrtimo 16 milijard, torej niti polovico, od teh je 9 milijard v državnem proračunu. Če to ni denar, potem ne vem, kaj je denar.«

Sindikati zahtevajo, da se ta denar v dogovoru z njimi pravično razdeli. "Zahtevamo pravičen dogovor, kako bomo bogastvo, 9 milijard evrov, razdelili." Ob takšnem odnosu je pričakovati, poudarja Posedi, da bodo najpozneje spomladi vzniknili resni konflikti, ne le med vlado in sindikati, ampak tudi med vlado in drugimi družbenimi skupinami. Posedi sicer napoveduje, da bodo sindikati s stavkovnimi aktivnostmi nadaljevali.

Bo stavka plačana? Predsednik vlade je do stavke ponavljal, da ta ne bo plačana, pravi Štrukelj in ocenjuje, da gre za klasičen pritisk na stavkajoče, da bi se jih odvrnilo od stavke. Po Štrukljevo bo o vprašanju plačila stavke presodilo sodišče, sindikati so namreč prepričani, da so vlada in drugi delodajalci kršili sprejete pogodbe in predpise, sami pa so s stavko branili pravice, ki jim gredo iz podpisanih pogodb. »Zakon pravi, da takoj, ko sodišče to ugotovi, gre strošek stavke na delodajalca, saj to ni bila interesna stavka, kjer bi mi zahtevali povišanje plač. Mi smo branili veljavne pravice,« je pojasnil Štrukelj.