Shod v Ljubljani: Pobijanje zveri mora postati preteklost #foto #video

Med kratkoročnimi ukrepi, ki so kmetom na voljo, je Tkalčeva naštela postavitev električnih ograj na območjih, ki so najbolj prizadeti z ekonomskega vidika, električne preproge za odvračanje medvedov okoli čebelnjakov in izobraževanje ljudi o tem, kako ukrepati v primerih srečanja z zvermi in v primerih škode.

"Človeško roko je treba začeti umikati iz narave, kjer nima kaj iskati"

Uporabljati bi bilo treba medvedu varne kompostnike in prenehati odlagati klavniške in druge zverem užitne odpadke v naravo in okoli naselij, je dejala. "To so kratkoročne rešitve. Če želimo dolgoročno bivanje z živalmi, ki bo hkrati trajnostno za vse, je pomembno, da začnemo umikati človeško roko iz narave, kjer nima kaj iskati. Logično je postopno prenehanje odstrela v celoti, saj študije kažejo na to, da se ekosistem sam regulira, da zveri regulira populacija rastlinojede divjadi in rastlinojede divjadi populacija zveri ter da se porast obeh populacij konča pri mejni nosilnosti okolja. Živali namreč nikoli ne more biti več, kot jih lahko ekosistem prenese," je poudarila in ocenila, da je treba ukrepe, ki so že na voljo, dopolniti.

"Lovci morajo nehati hraniti medveda"

Med ukrepi, ki niso v veljavi in bi jih bilo smiselno izvajati, je naštela postopno zmanjševanje odstrela divjih parkljastih živali do ukinitve odstrela, saj so glavna prehrana zveri. Prenehati bi bilo treba tudi hraniti medveda, populacija te zveri se je namreč po njenih navedbah povečala, ker medvedu tretjino hrane, ki jo poje, dajo lovci. Prenehati pa bi morali tudi dajati odškodnine tistim, ki so zavrnili subvencionirane rešitve vključno s pastirskim psom. Hkrati pa bi se moralo prenehati prelagati krivdo na lovske družine, ki so odgovorne za pokrivanje škod lovnih živali.

Fotogalerija

1 / 20

"Če želimo manj vmešavanja v ekosistem, moramo postopno umikati obdelovalne površine z življenjskega prostora divjih živali," je poudarila Tkalčeva in dodala, da se to lahko doseže s prehajanjem na rastlinsko prehrano in opuščanjem živinoreje.

Medved je po njenih pojasnilih inteligenten in je začel človekovo prisotnost povezovati z lahkim virom hrane. "Ne govorim o človeku samem, ki ni vir medvedove hrane, pač o njegovi zaščiteni živini, katere zaščita se v 10 letih, ko se je populacija medveda povečala, ni nič spremenila," je dejala.

"Strah pred napadom medveda je iracionalen"

"Strah, da bo medved napadel človeka, je popolnoma iracionalen, saj si medved po vaseh le išče sadje iz komposta in mrhovino iz klavniških odpadkov," je izpostavila.

Več odstrela, več negativnega mnenja?

Po njenih navedbah raziskave kažejo, da več odstrela le spodbuja negativno mnenje o volku in medvedu, saj se ljudje s časoma navadijo, da ju ne srečujejo v vsakdanjem življenju in začnejo misliti, da je neprisotnost zveri v gozdu normalna.

"Ko se zver pojavi, nastane preplah. Naenkrat nato pozabimo, kako ravnati. Pozabimo, da se medved in volk raje odmakneta od nas. Pozabili smo, da nismo hrana in da smo mi tisti, ki vdiramo v njihov prostor. In kaj se zgodi, ko pozabimo, na smrt obsodimo poboj nič hudega sluteče neznane velike prikazni, ki naj bi nam delala ekonomsko škodo in nas strašila. Kako mora napadati ovce. Kako mora vdirati v naše vabeče pašnike, ki držijo živali na enem mestu v skupini. Kako mora uničevati čebelnjake in vdirati v kleti," je poudarila in se vprašala: "Ali nas ni narava naučila, da vsakič, ko posežemo vanjo, plačamo dvojne obresti sami?"

Aktivisti, pred ministrstvom, ki sicer bdi nad populacijo zveri, se jih je zbralo okoli 20, so uprizorili tudi lovski pohod. Med korakanjem ob 'padlih medvedih', ti so bili plišasti, so predvajali zvočni posnetek lova: živali se bojijo in bežijo, lovci streljajo, živali se razkropijo in ranjene razbežijo, medved od strahu napade, ker vidi, da nima druge rešitve.

Na 'pravice živali' so opozorili tudi s transparenti, na katerih so se zvrstili napisi "Pravo sobivanje ne vključuje izkoriščanja. Stop specizmu!", "Ljudje pa lahko pobijajo ovce?! Stop specizmu!", "Kdo vas straši? Ima tisti od tega dobiček?", "Ustrezna zaščita domačih živali, NE pobijanje zveri! Vsaka žival ima pravico živeti!" in "Zaščita z električnimi ograjami in ovčarskimi psi, ne pa umor."

"Pozabljamo, da medved in volk nista hudobna, da njuna interesa nista uničiti in škodovati, temveč preživeti. Človek, ta pa je hudoben in grabežljiv," je dejala Tkalčeva in ob tem postregla s podatkom, ki da so ga dobili, da odstrel zaščitenih živali za lovske družine predstavlja zaslužek.

Kot je še pojasnila vodja shoda, so se civilne iniciative že večkrat obrnile na ministrstvo, ki pa da za njih tako rekoč nima posluha.