Se nam pred Evropo lahko ponovi "afera Alenka Bratušek"?

V četrtek je vlada na svoji redni seji podala mnenje glede prijavljenih kandidatov na razpis za mesto sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Za tri mesta se je prijavilo 12 kandidatov, od katerih jih po mnenju ministrstva za pravosodje 11 izpolnjuje razpisne pogoje: Lucijan Bembič, Gregor Virant, Slobodan Dujič, Andraž Zidar, Ana Vilfan Vospernik, Rok Lampe, Marko Bošnjak, Boštjan Tratar, Miodrag Đorđević, Darko Šilc in Marko Starman.

Po mnenju vlade so "zaradi svojega preteklega dela, osebne in strokovne integritete" najprimernejši kandidati: - Marko Bošnjak, - Miodrag Đorđević in - Andraž Zidar.

Na postopek pada sum korupcije Predsednik države Borut Pahor se mora zdaj odločiti, ali bo predlog vlade sprejel ali pa bo v Strasbourg poslal tri druga imena izmed 11 kandidatov, določeno je namreč, da mora biti med tremi kandidati vsaj ena ženska. Če med predlagano trojico ne bo nobene ženske, je pričakovati, da bo Strasbourg Pahorjev predlog zavrnil. Ima pa Pahor tudi možnost, da razpis razveljavi, saj se v postopku imenovanja pojavlja sum korupcije.

Razpisni postopek na ministrstvu za pravosodje je namreč vodil direktorat za pravosodno upravo, katerega vodja je nekdanja žena kandidata Boštjana Tratarja Evelin Pristavec Tratar. Čeprav je postopek formalno vodila druga uslužbenka direktorata, pa je bila po naših informacijah Pristavec Tratarjeva močno vpletena tako v vodenje postopka kot v odločanje in je na nekaterih dokumentih tudi podpisana.

Čeprav je ministrstvo pristojno le za to, da presoja, ali kandidati izpolnjujejo formalne pogoje, naj bi o vprašanju, kateri kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje, intenzivno razpravljalo in za sprejem odločitve potrebovalo več kot en mesec.

Klemenčič naj bi popustil pod pritiski Pristavec Tratarjeve Dokumente o tem, da so kandidati primerni, je podpisal minister Goran Klemenčič, le zavrnitev kandidature Klemna Jakliča, ker naj ta ne bi izpolnjeval pogojev, je podpisal državni sekretar Darko Stare.

Na ministrstvu so nam pojasnili, da se je to zgodilo zato, ker je bil Klemenčič v tistem času v tujini. Spletni portal pozareport.si pa danes piše, da naj bi s tem minister popustil ravno pod pritiski Pristavec Tratarjeve. Po naših informacijah je Klemenčič sicer menil, da bi Jaklič lahko izpolnjeval pogoje za kandidaturo.

Izločitev že ob možnosti za uveljavljanje zasebnih interesov S Komisije za preprečevanje korupcije so nam sporočili, da se v tem primeru uporablja zakon o javnih uslužbencih, ki pravi, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, o tem takoj obvestiti predstojnika, ki je v tem primeru minister Klemenčič. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.

Tudi priporočila Sveta Evrope, ki se jih, čeprav so "le" priporočila, v praksi morajo vse države članice držati, pravijo, da se mora javni uslužbenec izločiti že ob možnosti, da bo prišlo do konflikta interesov, ali če okoliščine dajejo vtis, da bi do tega lahko prišlo. Na ministrstvu za pravosodje vse očitke zavračajo. Evelin Pristavec Tratar v ničemer ni odločala, še manj pa ravnala koruptivno, so nam zagotovili. Toda zdi se, da ne gre zgolj za vprašanje, kdo sprejme končno odločitev, temveč tudi za to, kdo v postopku sodeluje, opravlja dejanja in vsebinsko argumentira, celo kot vodja direktorata, ki postopek vodi.

Se nam pred Evropo lahko ponovi "afera Alenka Bratušek"? O treh Pahorjevih kandidatih bo v naslednji fazi postopka odločala posebna komisija v Strasbourgu. Ali se ob takem sumu korupcije lahko zgodi, da se Sloveniji pred Evropo ponovi blamaža Alenke Bratušek, ko je kandidirala za evropsko komisarko?

"Lahko. To, kar se v naši državi še najprej in vse bolj dogaja, to dnevno kopičenje razkritih primerov očitno protiustavnega, nezakonitega, arbitrarnega in koruptivnega ravnanja ... To je tako osupljivo, tako neverjetno, tako grozno, da postajam zmeden ob komentiranju in opisovanju vsega tega dogajanja. Zmanjkuje mi besed in izrazov. Kot državljan sem razžaljen do konca, kot pravnik zaprepaden, kot človek žalosten," komentira ustavni pravnik Andraž Teršek.

"Če je vse to res, in kot kaže, je, bi predsednik države to moral upoštevati kot odločilni razlog svojega bodočega ravnanja," je še dejal Teršek.

V kabinetu predsednika države pravijo, da morajo nastali položaj in okoliščine še preučiti in da bo Pahor svoje stališče sporočil prihodnji teden.