SDS vložila interpelacijo proti Kresalovi

V koalicijskih strankah napovedujejo, da interpelacije ne bodo podprli, SLS jo bo verjetno podprla, v SNS bodo končno odločitev sprejeli v torek. Z MNZ so sporočili, da so začeli izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim. Po besedah generalnega direktorja direktorata MNZ za upravne notranje zadeve Bojana Trnovška bodo predvidoma v največ treh mesecih izdali okoli 3000 dopolnilnih odločb. Odločbe tistim, ki že imajo urejen status Katarina Kresal je dejala, da bodo dopolnilne odločbe izdali vsem tistim izbrisanim, ki so si "v vmesnem času že uredili status v Sloveniji". Z dopolnilno odločbo se bodo nekateri izbrisani vpisali v register stalnega prebivalstva za tisto obdobje v preteklosti, ko vanj niso bili vpisani, je dejala ministrica. "V odločbi piše, da se šteje, da so imeli posamezni izbrisani v RS dovoljenje za stalno prebivanje tudi v obdobju od leta 1992 pa vse do trenutka, ko so si uredili status," je pojasnila.

Naslednji korak, pravi ministrica, pa bo zakon, "ki bo uredil pogoje in pridobivanje statusa za vse tiste izbrisane, ki ne živijo v Sloveniji ali pa v Sloveniji živijo, nimajo pa urejenega statusa". Kot je pojasnila, računa, da bo ta zakon pripravljen v naslednjih tednih. Ob tem je dejala, da bo zakon urejal individualno obravnavo vsake prošnje in da bo moral vsak posameznik vložiti vlogo ter kot dokaz med drugim predložiti listine.

"Ustavni zakon ni rešitev" Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje problema izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom, je Kresalova odgovorila, "da ustavni zakon ni rešitev, ker bi obšel ustavno odločbo". Ob tem je povedala, da je ustavno sodišče že dvakrat odločilo, da je bil izbris nezakonit. Iz samih dopolnilnih odločb, tako Kresalova, ne izhaja odškodninska odgovornost. "Izhaja iz krivice, ki jih je povzročil izbris," je dejala in poudarila, da izbris avtomatično še ne pomeni odškodninske odgovornosti. Po njenih besedah mora tožnik dokazati, da mu je bila zaradi izbrisa povzročena točno določena škoda. Takšno dokazovanje pa je zapleteno, meni Kresalova.

SDS z interpelacijo nad Kresalovo

Poslanci SDS pa so vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice Kresalove, je dejal poslanec SDS Branko Grims. Kot je še povedal, je SDS v proceduro vložila tudi osnutek ustavnega zakona, ki bi ustrezneje rešil problematiko t.i. izbrisanih. Grims je poudaril, da SDS interpelacijo proti Kresalovi vlaga zaradi njenega neustreznega izvrševanja 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabe ministrstva v politične namene, ignoriranja izidov referenduma o "tehničnem" zakonu o t.i. izbrisanih, ustvarjanja neenakosti in "očitnega ogrožanja sistema javnih financ".

Grims: Neustrezno, nekorektno in krivično Po Grimsovih besedah je vladajoča koalicija "z izdajanjem odločb vsem po vrsti" uresničila prvi del napovedi Iva Vajgla, ki jo je dal v Beogradu. "Izdajanje dopolnilnih odločb je v času neugodnih gospodarskih pogojev, finančne krize in večanja brezposelnosti neustrezno, nekorektno in krivično," je zatrdil poslanec SDS. Po prepričanju poslanca je reševanje problematike t.i. izbrisanih z izdajanjem dopolnilnih odločb "nepopravljiva napaka, ki jo bomo državljani izjemno drago plačali". Kot meni, je edini način, da se to prepreči, vložitev in sprejetje ustavnega zakona. Ta bi omogočil, da se vse primere obravnava na pravno enak način in preprečil prenos reševanje na sodišča, je pojasnil.

"To je pozitivna rešitev v korist davkoplačevalcev, zlasti v času finančne krize," je zatrdil Grims in poudaril, "da je to najbolj učinkovit varčevalen ukrep v tem trenutku, ki bo prihranil pri dragih sodnih postopkih in odškodninah". V hipotetičnem primeru lahko namreč po besedah poslanca pride do skupnega izplačila odškodnin v višini več kot 400 milijonov evrov. "Če prištejemo še sodne stroške, pa vsota bistveno presega pol milijarde evrov," je poudaril in spomnil, da vlada hkrati znižuje plače vsem zaposlenim, daljšajo pa se tudi vrste brezposelnih.

Kresalova: Interpelacije se ne bojim Ministrica Katarina Kresal je povedala, da se interpelacije, ki jo je napovedala SDS, ne boji, ker ve, kaj je prav, in to tudi dela. "Kot ministrica sem pred parlamentom prisegla, da bom spoštovala slovenski pravni red in to tudi delam," je dejala. Kresalova je poudarila, da bi nas moralo biti strah populizma in nestrpnosti, ki jo ravno v teh težkih časih sejejo v SDS. Pojasnila je, da je ustavno sodišče posredno ali neposredno že kar devetkrat povedalo, da je bil izbris nezakonit in da ga je potrebno popraviti. In po 17 letih, tako Kresalova, "menim, da je nastopil čas, da se to vprašanje tudi uredi".

Premier Borut Pahor izraža podporo ravnanju ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Na podlagi odgovora Kresalove premier pričakuje, da "bo vlada soglasno zavrnila očitke, navedene v interpelaciji, ter DZ predlagala, da po končani razpravi zavrne predlog sklepa iz interpelacije o razrešitvi ministrice".

SD: Morali bi odgovarjati politiki, ki so izbris povzročili Koalicijske stranke napovedujejo, da interpelacije ne bodo podprle. V poslanski skupini SD menijo, da bi namesto ministrice pred javnostjo "zaradi kršitev načel pravne države morali odgovarjati politiki, ki so povzročili nezakonit izbris leta 1992 ter politiki, ki so desetletje onemogočali, da bi se nezakonitost popravila".

Interpelacija proti Kresalovi za poslansko skupino LDS "ni nobeno presenečenje, očitno je bila politično-strateško že nekaj časa v predalu in pripravljena na pravi trenutek", je dejal vodja poslanske skupine Borut Sajovic. Po njegovem mnenju so v koaliciji "toliko močni, da bomo krivico, ki smo jo povzročili leta 1992, znali popraviti in odpraviti".

Žnidaršič: Gre za norčevanje iz pravne države Poslanska skupina stranke Zares interpelacije zoper Kresalovo ne bo podprla, je povedala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem. Enako pričakuje od ostalih strank vladne koalicije. Glede interpelacije SDS proti ministrici za notranje zadeve je vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič ocenil, da je to "norčevanje iz pravne države". Kot je pojasnil, Kresalova "ne dela nič drugega kot to, kar je terjala odločba ustavnega sodišča".

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je pojasnil, da se bodo o podpori interpelaciji v poslanski skupini odločali v torek. Dopoldne bodo imeli tudi novinarsko konferenco, na kateri bodo svoje stališče podrobneje pojasnili. Sicer pa meni, da je izdajanje odločb izbrisanim "eklatantna svinjarija" in "pljunek na slovensko borbo za samostojnost".

SLS bo interpelacijo zelo verjetno podprla SLS bo interpelacijo zoper Katarino Kresal zelo verjetno podprla, napoveduje predsednik SLS Bojan Šrot. Dodaja, da sicer vsebine interpelacije natančno še ne pozna, se pa v SLS strinjajo, da je treba vprašanje izbrisanih reševati z ustavnim zakonom.

V zunajparlamentarni stranki Lipa se sprašujejo, "ali je skupinsko reševanje izbrisanih pravno formalno edina pravilna odločitev ter ali je v obdobju recesije to dopustna poteza odgovorne politične opcije". V MSi, podmladku NSi, pa podpirajo interpelacijo in menijo, da denar bolj kot izbrisani potrebujejo študentje.

Kučan: Skrajni čas, da država popravi to sramoto Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je glede izdajanja odločb izbrisanim v Zagorju, kjer se je udeležil položitve cvetja na grob nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ocenil, da je "skrajni čas", da "država popravi to sramoto, ki jo je zagrešila". "Če ne bi bilo izbrisa, potem ne bi bilo odškodnin," je dejal.

Liberalna akademija pa meni, da je SDS s svojim načinom "reševanja" problematike izbrisanih zadevno tematiko zamrznila, da bi ji bila spet na razpolago v kasnejšem obdobju.