SiolNET. Novice Slovenija
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Samo več denarja in zdravnikov ne bo dovolj

0

termometer

So stroški za nove urgentne centre upravičeni? Bo ministrstvo za zdravje z novim zakonom razvrednotilo položaj zdravnikov? Pogledali smo, kje se bodo v zdravstvu najbolj kresala mnenja.

Od srede so znane prve ocene o tem, kako je lani poslovala slovenska zdravstvena blagajna (ZZZS), ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa se je z vodstvom UKC Maribor in zdravniško zbornico (ZZS) dogovorila o reševanju pomanjkanja anesteziologov v Mariboru. Težave se bodo lotili tudi z uvozom zdravnikov iz drugih držav EU, za začetek štirih.

Bomo v Slovenijo iz tujine uvažali tudi mlade specializante? Na ministrstvu za zdravje (MZ) so se kar sami odločili, da bodo za 40 odstotkov povečali število razpisanih mest za specializacije, s čimer želijo skrajšati čakalne vrste. Odločitev je bila popolnoma enostranska, je v glasilu ZZS opozoril njen podpredsednik Valentin Sojar. Tak odnos je podcenjujoč do delovanja zbornice, meni, saj o številu specializacij odloča ZZS.

Zbornica vsako leto razpiše približno toliko specializacij, kot je diplomantov medicinskih fakultet v Sloveniji, poudarja Sojar. Zato se sprašuje, od kod bodo ostali kandidati, ki bodo zapolnili dodatna razpisana mesta.

"Več izvajalcev ne bo skrajšalo čakalnih vrst" Sojar razloži, da je v Sloveniji več pediatrov, ginekologov in kirurgov kot je evropsko povprečje (EU-27), vendar opozarja, da povsod drugod primanjkuje med 20 in 40 odstotkov zdravnikov. "Skrajšanje čakalnih vrst je lahko uspešno le ob povečanju in plačilu vseh storitev, ne pa s povečanim številom izvajalcev," je prepričan Sojar.

Kdo bo plačal dodatne specializacije? Stroške specializacij krije zdravstvena blagajna že odkar je leta 2000 tako odločil nekdanji minister Dušan Keber, nam je včeraj pojasnil Samo Fakin, direktor ZZZS. "Dvomim, da so ga pri tem vodili najbolj plemeniti nameni," je dodal. Tudi Fakin pravi, da bi morala biti glavna naloga zdravstvene politike skrajšanje čakalnih dob.

Na vprašanje, ali bodo zaradi 40 odstotkov več specializacij povečali obseg namenskih sredstev zanje, so nam na ZZZS odgovorili, da takega povečanja ne načrtujejo. Strošek specializacij sicer znaša 68,5 milijonov evrov. Namesto zdravstvene blagajne naj to krije proračun, saj gre pri specializacijah za opravljanje storitev, ki jih izvajalci tudi ločeno zaračunajo, pravi Fakin.

Kaj zdravnike najbolj razburja Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je med zdravniki decembra lani precej prahu dvignila z osnutkom zakona o zdravstvenih delavcih, ki bi zamenjal zakon o zdravniški službi. "Ne vemo, ali gre pri noveli za osnutek ali za predlog," nam je Andrej Možina, predsednik ZZS, odgovoril na vprašanje, ali so z ministrstvom zbližali stališča glede predlaganih zakonskih sprememb.

Obstoječi zakon o zdravniški službi za slovenske zdravnike nima alternative, je takrat ministrici sporočil Možina. Nam pa je pojasnil: "To je bilo pripravljeno brez nekih resnih pogovorov in prišli smo v položaj, ko smo morali reči stop, tako pa več ne gre." Možina ocenjuje, da gre za precej velike nesporazume, ki jih bo treba uskladiti.

"Zdravniki moramo veliko delati, če želimo biti v formi" "Sistem, kjer je malo zdravnikov, je cenejši kot sistem z veliko zdravniki, ki so neenakomerno obremenjeni," nam je povedal. Razložil je, da gre za tipično težavo vzhodnoevropskih držav. "Saj veste, kdo ima največ zdravnikov – Rusija in Grčija," je ponazoril Možina. V nekaterih zdravstveno najbolj učinkovitih državah imajo manj zdravnikov kot pri nas, na primer Nizozemska, je pojasnil.

"Zdravniki moramo veliko delati, če želimo ostati v formi," je dejal Možina. Rešitev je v celoviti strukturni reformi, ki lahko reši tudi uhajanje zdravnikov v tujino in pomanjkanje specialistov, s kakršnim se sooča UKC Maribor, meni. "Nekaj je treba popraviti, drugače nam bodo zdravniki v preveliki meri uhajali," je dodal.

Uspešne zdravnike je treba nagraditi, a kako? Tako stroka kot politika se strinjata, da je treba tiste zdravnike, ki delajo uspešno in učinkovito, primerno plačati oziroma ustrezno nagraditi. Vendar ni soglasja o tem, po kakšni poti in do kdaj to doseči. Ministrica Kolar Celarčeva se v nacionalni resoluciji za zdravje zavzema za to, da zdravniki ostanejo v javnem plačnem sektorju kot javni uslužbenci.

"Treba je reformirati plačni sistem zdravnikov in jih plačati po učinku," je včeraj izjavil tudi Samo Fakin, dolgoletni direktor ZZZS, ki se letos ponovno poteguje za položaj. Možina ocenjuje, da je treba Fakinovo izjavo razumeti kot predvolilno. "Dejstvo, da mu je to kapnilo zdaj po desetih letih, ni dovolj," je prepričan Možina. Fakin in zdravniki so se namreč tudi zaradi plač večkrat znašli na bojni nogi.

Reorganizacija mreže porodnišnic že šest let stoji Milojka Kolar Celarc in Možina pa sta se prejšnji teden v Odmevih dotaknila racionalizacije in združevanja premalo učinkovitih ali predragih bolnišnic oziroma oddelkov. Predlog nekdanjega ministra Dorijana Marušiča, da se manjše porodnišnice združi ali ukine, je v letih 2010 in 2011 naletel na veliko nasprotovanje na lokalni ravni. »To je stara zgodba, kjer politika ni bila sposobna odreagirati. Stroka se je takrat zavzela, bila je za predlog, nato se je umaknila," nam je pojasnil Andrej Možina. Gre za zelo občutljivo vprašanje, o katerem se bo treba pogajati in uskladiti, je ocenil. "To je stvar MZ in strokovnih kolegijev, ZZS ne bo sodelovala. Pač pa trkamo na moralno vest, da se premaga lokalne in cehovske interese," je sklenil Možina.

Samo Fakin pa v porodnišnicah predlaga kazalnike kakovosti, boljšo razporeditev ter razmislek o uvedbi babiškega sistema, kot ga poznajo na Nizozemskem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin