Četrtek, 14. 5. 2026, 4.00
3 tedne, 5 dni
Javnomnenjska anketa
Kakšno podporo javnosti ima potrjeni interventni zakon?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,76
Interventni zakon o razvoju Slovenije so pripravili v t. i. tretjem političnem bloku.
Javnomnenjska anketa, ki jo je za Siol pripravil Valicon, je pokazala, da večji del javnosti pred kratkim potrjenega interventnega zakona o razvoju Slovenije ne podpira. Nobena od strani sicer ne prevladuje v večini. Raziskava razkriva tudi, da so interpretacije zakona, ki so zaokrožile v javnosti, med vprašanimi različne, več kot tretjina jih meni, da zakon služi bogatim.
Interventni zakon, ki so ga predlagali trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resni.ca, so v državnem zboru potrdili v ponedeljek. Podporo mu je izreklo 47 poslancev, proti pa jih je bilo 35. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili.
Zakonu so že med parlamentarnim postopkom ostro nasprotovali predstavniki sindikalnih central, ki so po potrditvi napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, podporo pa so jim izrekli tudi v koaliciji Levice in Vesne, Gibanju Svoboda ter civilni iniciativi Glas ljudstva.
Večji del javnosti zakona ne podpira
Glede na rezultate raziskave zakonskega omnibusa, ki posega v več zakonov, v celoti ne podpira 23,7 odstotka vprašanih, medtem ko jih 19,7 odstotka zakona pretežno ne podpira. Skupaj to pomeni 43,4 odstotka anketiranih. Popolno podporo na drugi strani je zakonu izreklo 11,7 odstotka udeležencev, medtem ko jih je 22,6 odstotka odgovorilo, da zakon delno podpira. Če to seštejemo, zakon v večji meri podpira 34,3 odstotka. Da zakona ne pozna oziroma mnenja o njem nimajo, pa se je opredelilo 22,2 odstotka vprašanih.
Več kot tretjina jih meni, da zakon služi bogatim
Pri vprašanju o interpretacijah tega zakona, ki so zaokrožile v javnosti, je največ vprašanih (37,4 odstotka) odgovorilo, da gre za zakon za bogate. Mnenje, da gre za zakon za gospodarski zagon in debirokratizacijo, je imelo 23,6 odstotka vprašanih, da bo zakon razgradil socialno državo, pa jih je menilo 23,1 odstotka. Najmanjši delež (15,9 odstotka) jih je dejalo, da bo zakon omilil posledice draginje.
Različna stališča strank
Potrjeni interventni zakon sicer posega v več zakonov. Med drugim prinaša uvedbo razvojne kapice pri 7.500 evrih bruto plače ter nekatere sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, znižanje DDV za nekatera osnovna živila, ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, odpravlja pa tudi prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, ter prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.
Stranke nastajajoče koalicije – SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati – trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.
Stranke odhajajoče koalicije pa so opozorile, da bo zakon prinesel za milijardo evrov javnofinančnega izpada. Tudi sindikati svarijo, da prinaša velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega.
