SiolNET. Novice Slovenija
1,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sadjarji razmišljajo, ali se jim posel sploh še splača #video

1,71

termometer

Je pred vrati ena od večjih sadjarskih kriz v zgodovini države? To se ob koncu sezone sprašujejo obupani slovenski sadjarji, ki jih je spet udarila pozeba. Cena za kilogram zdesetkanega pridelka je tako nizka, da se sprašujejo, ali se jim ta posel sploh še splača.

Slovenski sadjarji so letos pridelali tretjino manj jabolk kot lani, kilogram pa jim bo prinesel največ 15 centov. Ob njih so na trgovskih policah še poceni poljska, hrvaška in srbska jabolka. Ob tem so si komaj opomogli od leta 2017, ki je bilo zanje najslabše v zadnjih 25 letih, zato so preprosto izčrpani. In napovedujejo: tretjina slovenskih sadovnjakov bo zapuščenih in brez pridelka.

Namesto načrtovanih 200 ton je letos v sadovnjakih družina Letina zaradi spomladanske pozebe pridelala le 40 ton jabolk.

Konkurenca iz tujine ogroža posel

Ne le zaradi slabih letin, ampak tudi zaradi konkurence iz tujine je tako pridelava jabolk za marsikaterega slovenskega sadjarja slab posel.

"Pritisk jabolk iz Evrope, Poljske, Hrvaške in Srbije je velik. Ko nekateri sadjarji na koncu potegnejo črto, so bolj kot ne v izgubi," je pojasnil Miran Torič, svetovalec za sadjarstvo KGZS. Kilogram jabolk so namreč pogosto prisiljeni prodati tudi le za 20 centov, saj trgovci nizke cene na policah zagotavljajo na račun pridelovalcev.

"Žalostno je, da te akcije zdaj trajajo vse leto, torej ni več sezonskosti. Cene jabolk se zato razvrednotijo," je opozorila Doris Letina, sadjarstvo Letina.

Tretjina sadovnjakov ostaja neobdelanih

Kljub temu, da uradna statistika sicer ne beleži večjega upada površin sadovnjakov, marsikateri zaradi slabega zaslužka ostaja neobdelan in ne zagotavlja samooskrbe s slovenskimi jabolki. "Ocenjujemo, da je teh sadovnjakov več kot tretjina. Tako da jih nekateri sadjarji počasi opuščajo, nekateri se preusmerjajo," je pojasnil Torič.

V sadjarstvu Ficko so tako že pred 15 leti zasadili edini večji nasad nešpelj pri nas. "Zasajenih imamo okoli 170 dreves, zdaj so v polni rodnosti, čakajo seveda na trgatev, ampak to bo šele čez kakšen dober mesec," je razložila Brigita Ficko iz sadjarstva Ficko.

Iz nešpelj, kutin in aronije pridelujejo marmelado, žganje, likerje in sokove. Največ izdelkov prodajo v domači trgovini, na sejmih in tržnicah. "Ljudje sprašujejo za domače proizvode, gledajo in spremljajo, kaj je v produktih, torej v naših izdelkih," pravi Fickova.

Tudi povpraševanje po slovenskih jabolkih se počasi povečuje, a za marsikaterega sadjarja prepočasi za preživetje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin