Nedelja, 31. 3. 2019, 7.30
5 let, 7 mesecev
S premikom urnih kazalcev smo prešli na poletni čas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
12
S premikom urnih kazalcev z druge na tretjo smo prešli na poletni čas. Oktobra bomo kazalce ponovno prestavili na zimski čas, a se leta 2021 obeta konec premikanja kazalcev, kar so v torek z veliko večino potrdili tudi evropski poslanci.
Obstoječa direktiva o poletnem času iz leta 2001 predvideva usklajen datum in čas za začetek poletnega časa po celotni Evropski uniji (EU), namen tega pa je učinkovitejše delovanje notranjega trga. Premikanje urnih kazalcev je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.
Slovenci naklonjeni poletnemu času
Države članice se bodo lahko same odločile za zimski ali poletni čas. Tiste, ki se bodo odločile za poletni čas, bodo kazalce zadnjič premaknile zadnjo nedeljo v marcu leta 2021, tiste, ki bodo imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v oktobru leta 2021.
Na ministrstvu za infrastrukturo so pred časom pojasnili, da je v Sloveniji standardni čas centralnoevropski čas, ki ustreza zimskemu času. "V primeru ukinitve sezonskega premikanja urnih kazalcev na poletni čas bo v Sloveniji vse leto veljal standardni zimski čas. Te odločitve ni sprejelo ministrstvo, tako je v Sloveniji stanje na podlagi zakona o računanju časa," so dodali.
Če bi iz posvetovanja v EU in s sosednjimi državami članicami kazalo, da bi bila potrebna sprememba standardnega časa, bo vlada izvedla potrebna posvetovanja o podpori za takšno spremembo, so še pojasnili na ministrstvu.
Lansko javno posvetovanje je sicer pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimski.
Prvi premik urnih kazalcev so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po drugi svetovni vojni, pripomogel pa naj bi k zmanjšanju porabe energentov in boljšemu izkoristku svetlega dela dneva.
Premikanje urnih kazalcev vpliva na bioritem
Čeprav je bila uvedba poletnega časa namenjena boljšemu izkoriščanju dnevne svetlobe in prihrankom energije, pa se ta v prvih nekaj dneh - vsaj dokler se ne navadimo, malce poigra z našo notranjo biološko uro in počutjem.
Večina nas namreč živi v skladu z lastno biološko uro, ki pa je seveda vezana na dnevno svetlobo. Tudi če se odpravimo v posteljo ob običajnem času, se lahko zgodi, da prvih nekaj dni težko zaspimo, zjutraj pa še težje vstanemo.
Sprememba morda še najbolj vpliva na naše najmlajše, saj zmoti njihovo spalno rutino. Nekateri otroci se težje navadijo na zgodnje vstajanje in so zato zjutraj lahko razdražljivi in utrujeni, zato je najbolje, da jih na začetku pustimo, da sami izberejo kdaj je primeren čas za spanje, saj se bodo tako lažje in postopoma navadili na nov bioritem.
12