Rupel in Valenti za reševanje odprtih vprašanj v duhu tradicije dobrih dvostranskih odnosov

Sogovornika sta se strinjala, da je potrebno nadaljevati tradicijo dobrih odnosov med državama in vladama ter v tem duhu tudi skrbeti za vprašanja obeh manjšin. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je Ruplovo pot v Rim označil za zelo primerno in logično, saj je šlo za pogovor v kabinetu predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija. "Potrebno se je izogibati politizaciji" Kot so se sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade, je bil pogovor konstruktiven in je obravnaval nekatere vidike proračunske razprave v italijanskem parlamentu, ki zadevajo finančna sredstva za slovensko manjšino v sosednji Italiji. Tako slovenska kot italijanska stran sta soglašali, da se je potrebno izogibati politizaciji vprašanj, ki jih je mogoče reševati na praktičen način. Obe strani pa sta še menili, da je glede vprašanja finančnih sredstev za manjšini potrebno analizirati vsebino konkretnih dejavnosti.

Rupel je italijanskemu sogovorniku predal pismo premiera Boruta Pahorja, naslovljeno na predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija. Kot so napovedali v kabinetu slovenskega premiera, bosta Pahor in Berlusconi pogovore o omenjeni problematiki nadaljevala tudi ob robu vrha EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju.

O finančnem predlogu še senat Italijanski senat je sicer začel razpravljati o vladnem predlogu finančnega zakona. Potem ko je krčenje sredstev pred časom že izglasovala poslanska zbornica, so pretekli petek tudi v senatni proračunski komisiji zavrnili popravke opozicijske Demokratske stranke, da bi tudi v prihodnjem letu slovenski manjšini zagotovili letošnjo vsoto v višini 5,25 milijona evrov. Če bo senat potrdil vladni predlog, bodo organizacije Slovencev v Italiji v prihodnjem letu dobiti 4,13 milijona evrov, v letu 2010 4,06 milijona, v letu 2011 pa 3,12 milijona evrov.

Molinaro zagotovil manjšini neokrnjeno proračunsko postavko v proračunu FJK

Deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine (FJK) za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro je predstavnikom krovnih organizacij slovenske manjšine zagotovil neokrnjena sredstva za manjšino v deželnem proračunu, FJK pa ne bo krila razlike, če bo prišlo do krčenja sredstev za manjšino v okviru italijanskega vsedržavnega finančnega zakona.

Na srečanju so izrazili skupno zaskrbljenost To je Molinaro sporočil novinarjem po sestanku s predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) na sedežu odborništva za šolstvo in kulturo v Trstu. Srečanja, ki se ga je udeležil tudi deželni poslanec stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec, so se udeležili še predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, skupaj s pokrajinskima predsednikoma obeh organizacij za Videmsko pokrajino Jolo Namor in Giorgiom Banchigem. Kot je dejal Molinaro, so na srečanju izrazili skupno zaskrbljenost zaradi napovedanega krčenja sredstev, ki bi pahnilo v krizo pozitivno dejavnost, ki jo po njegovih besedah pelje naprej manjšina. Zato je deželna vlada FJK v osnutku proračuna za leto 2009, o katerem trenutno teče beseda v deželnem parlamentu, sklenila ohraniti enako postavko za slovensko manjšino kot v proračunu za letošnje leto, ker je prisotnost slovenske manjšine eden temeljnih razlogov za obstoj FJK.

Molinaro je tudi omenil, da je potrebno upoštevati širši evropski kontekst. Mnoga določila so vezana na stanje, ki tega konteksta ni upoštevalo, medtem ko sta danes tako Italija kot Slovenija članici Evropske unije, zato je treba najti primerne ukrepe, ki naj zaščitijo jezik, istočasno pa naj upoštevajo novi evropski scenarij.

Deželna uprava upa, da bo krčenje sredstev manjše od napovedanega V deželnem proračunu za leto 2009 trenutno ni predvideno, da bo dežela FJK krila razliko, če bo napovedano krčenje sredstev za slovensko manjšino, ki je predvideno v italijanskem vsedržavnem finančnem zakonu, potrjeno. Vsekakor po Molinarovih besedah deželna uprava upa, da bo krčenje na koncu manjše od napovedanega. Odbornik je tudi napovedal, da bo januarja ustanovna seja nove deželne posvetovalne komisije, ki so jo ustanovili na podlagi deželnega zakona za zaščito Slovencev. Komisija bo ugotovila možnosti za izboljšanja trenutno veljavnega deželnega zakona. Gre predvsem za možnost izboljšanja in poenostavitve nekaterih upravnih postopkov, da bi delovanju deželne uprave zagotovili večjo prožnost in pozornost do novih potreb.

Po Molinarovih besedah na obzorju ni novih zakonskih ukrepov za zaščito nekaterih narečij v Videmski pokrajini, točneje v Beneški Sloveniji in Reziji, in ki po mnenju nekaterih predstavnikov vladajoče deželne desne sredine ne sodijo v okvir slovenskega jezika. Že v deželnem zakonu za zaščito slovenske manjšine je člen, ki govori o ovrednotenju rezijanščine in tega si deželna uprava prizadeva izvajati.

Bodo premiki obrodili pozitivne sadove? Deželni poslanec SSk Gabrovec je izrazil upanje, da obstajajo velike možnosti, da deželni parlament potrdi enako postavko za slovensko manjšino. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če bo državni parlament storil drugače. Pri tem Gabrovec računa, da bodo premiki, do katerih prihaja v teh dneh v Rimu in Sloveniji, obrodili pozitivne sadove. Po Gabrovčevih besedah ima dežela FJK tudi možnosti kriti razliko, če se bodo napovedana krčenja sredstev na vsedržavni ravni uresničila.