Četrtek, 20. 2. 2014, 17.27
2 leti, 3 mesece
Revščina nas je že povsem objela
"V prejšnjih letih so si ljudje nekako še pomagali s kakšno svojo rezervo, sorodniki in znanci, s svojo socialno mrežo. V zadnjem času pa ugotavljamo, da se je za od 20 do 25 odstotkov povečalo povpraševanje po hrani, plačilu položnic, nakupu kurjave, šolskih potrebščin," pravi Alenka Petek, socialna delavka iz Škofijske karitas v Ljubljani.
Njihova sredstva za pomoč že tri leta ostajajo na podobni ravni, kar pomeni, da je prejemnik dobil manj pomoči kot v preteklih letih. Prej so na primer za kurjavo po družini lahko pomagali tudi z od 500 do 600 evri, letos pa le s 300 evri.
Skupno za humanitarno pomoč, ki jo financirajo iz darov ljudi in sredstev FIHO, Škofijska in Župnijska karitas letno namenjata dva milijona evrov, od tega znaša 400 tisoč evrov hrana iz evropskih rezerv, za 200 tisoč evrov pa je hrane, ki jo kupijo sami oziroma darovalci.
Žal tudi opažajo, da je ob večjem številu prosilcev za pomoč tudi vedno več tistih, ki so do zdaj redno darovali, zdaj pa ne morejo več, ker morajo pomagati svojim bližnjim.
Rdeči križ Slovenije ima sicer tudi druge naloge in poslanstva, vendar kot pravi Starman, je v zadnjem času 70 odstotkov njihovih aktivnosti povezanih z zagotavljanjem socialne pomoči. Lani so tako razdelili več kot tri tisoč ton hrane, več kot 170 ton higienskih pripomočkov in več kot 420 ton oblačil.
Pri plačilu položnic družinam, ki zapadejo v stisko, pomagajo le izjemoma v območnih združenjih, saj za obliko pomoči nimajo sistemskih sredstev.
"V naši bazi donatorjev opažamo, da je marsikateri darovalec, ki je prej od svoje skromne plače daroval, zaradi izgube dela in drugih razmer prešel med prejemnike," še pove Daniel Starman.
"Osebno pa se me najbolj dotakne, ko pridejo otroci na letovanje brez krtačke za zobe, brez spodnjega perila, z eno vrečko. In ko se po koncu počitnic pri nas jočejo, ko morajo nazaj v domače okolje," sklene Daniel Starman.