Rdeča luč državnega sveta za novelo zakona o varstvu okolja

Veto na novelo zakona o varstvu okolja, ki jo je DZ potrdil konec preteklega tedna, je predlagala komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Po mnenju predlagateljev že predhodni, strožji zakon ni dovolj ščitil zdravja ljudi.

Zakaj so izglasovali veto in kaj novela zakona spreminja? Odprava omejitev veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja po mnenju komisije, ki mu je pritrdila večina svetnikov, zmanjšuje preglednost postopkov in onemogoča izvajanje pravice do vključevanja in soodločanja javnosti. Postopek odobritve ali podaljšanja tega dovoljenja je bila ena redkih možnosti lokalnega prebivalstva, da se aktivno vključi v soodločanje, so prepričani. S tem so predlagatelji povzeli glavni vzrok za nasprotovanje okoljevarstvenih organizacij sprejeti noveli.

Komisija je v predlogu veta kot neustrezno ocenila tudi določilo, da se bo lahko v okoljevarstvenem dovoljenju ob določenih pogojih (če bi višje mejne vrednosti povzročile nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje) določilo manj stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene po najboljših dostopnih tehnologijah. Komisija meni, da je takšna ureditev izrazito v interesu kapitala, ne varstva okolja in ljudi, ter opozarja, da v zakonu ni opredeljeno, kako se bo ocenjevalo onesnaženost okolja.

Predlagatelji veta so opozorili tudi na določbe, ki omogočajo izdajo dovoljenja za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja, če takšno izjemo omogočajo predpisi EU, ki veljajo neposredno in se nanašajo na obratovanje določene naprave ali izvajanje določene dejavnosti. Menili so, da bi bilo treba pogoje za takšne izjeme natančno opredeliti, saj prepoznavajo preširoko polje za različne interpretacije in vidijo veliko verjetnost, da bodo takšna dovoljenja postala pogosta ali celo redna praksa.

Novela prinaša tudi novost v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Po veljavni ureditvi je treba za napravo, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Za napravo, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa je okoljevarstveno dovoljenje treba pridobiti pred začetkom delovanja naprave ali izvajanja dejavnosti.

Vlada je sprva predlagala, da bi bilo treba okoljevarstveno dovoljenje pridobiti šele pred začetkom obratovanja, v zakonodajnem postopku pa so nato sprejeli dopolnilo, po katerem bo treba okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred začetkom gradnje naprave. Torej bo investitor lahko okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje pridobival hkrati, graditi pa bo lahko začel, ko bo imel (tudi) okoljevarstveno dovoljenje.