SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Računsko sodišče: sistem financiranja in delovanja javnih skladov in agencij je neučinkovit

2

termometer

 | Foto:
Odstopanja pri delovanju javnih agencij se nanašajo predvsem na imenovanje direktorjev, delovanje svetov in omejitve glede števila zaposlenih, pravi poročilo.

Republika Slovenija ima trenutno 16 agencij. Te se lahko ustanovi: - če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi te naloge opravljal upravni organ, zlasti če se lahko to financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali - če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.

Marca smo v javni upravi imeli 157.982 zaposlenih, povprečna mesečna bruto plača pa je znašala 1.749 evrov. Od tega je bilo v javnih agencijah zaposlenih 884, katerih povprečna mesečna bruto plača je znašala 2.385 evrov.

Najvišja plača v ATVP Najvišja izplačana bruto plača v javnih agencijah je znašala 5.672, in sicer v agenciji za trg vrednostnih papirjev, ki jo je marca še vodil Damjan Žugelj, nedavno pa ga je nasledil Miloš Čas.

Zasebni sektor je marca zaposloval 438.117 oseb, povprečna mesečna bruto plača pa je marca znašala 1.543 evrov, kar je več kot 800 evrov manj kot v javnih agencijah.

Računsko sodišče negativno o delovanju javnih agencij in skladov Skupaj so javne agencije konec leta 2013 izkazovale skoraj za deset milijonov evrov nabranega presežka, je računsko sodišče zapisalo v danes izdanem revizijskem poročilu. "Večina javnih agencij in javnih skladov je v letih 2012 in 2013 ustvarila presežek prihodkov nad odhodki. Odločitve o uporabi presežkov pa niso bile enotne za vse javne agencije, saj so jih nekatere lahko porabile za razvoj svoje dejavnosti, redno delovanje ali jih razporedile v rezerve, druge pa so jih morale delno ali v celoti vplačati v državni proračun."

Računsko sodišče je še ugotovilo, da Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem sploh nimajo ustanovitvenega akta.

Neučinkovito financiranje, neučinkovito delovanje "Menimo, da ureditev financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov v letih 2012 in 2013 v pretežnem delu ni zagotavljala učinkovitega sistema financiranja in delovanja," je računsko sodišče zapisalo v poročilu.

"Čeprav je bil namen krovnih zakonov poenotiti področje delovanja javnih agencij in javnih skladov, menimo, da ta namen ni bil dosežen, saj obstajajo številne izjeme od skupnih določil. Odstopanja se nanašajo predvsem na imenovanje direktorjev, delovanje svetov javnih agencij oziroma nadzornih svetov javnih skladov, omejitve glede dovoljenega števila zaposlenih ter potreben obseg namenskega premoženja javnih skladov," še piše v poročilu.

Dogajalo se je na primer, da so bili zaposleni v javnih agencijah in skladih tudi člani njihovih svetov, kar načeloma ni dovoljeno, a je s področnimi zakoni določeno, da je direktor javne agencije hkrati predsednik njenega sveta. Računsko sodišče se je kritično izreklo do takih primerov, saj lahko prihaja do nasprotja interesov.

Možnosti za nadzor niso izkoriščene "Menimo, da nadzor nad financiranjem in delovanjem ni najbolj ustrezen, vlada Republike Slovenije in ministrstva pa pri tem ne izkoristijo vseh možnosti za nadzor," so zapisali na računskem sodišču.

Pregledu 15 javnih agencij, ki jih je računsko sodišče obravnavalo v poročilu, dodajamo še nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, čeprav njen pravni status ni jasen.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin