Ponedeljek, 9. 10. 2023, 22.36
6 mesecev, 3 tedne
Prvi evropski borec proti korupciji: To ni nuklearna fizika #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
"Korupcija ne označuje samo obnašanja, ki je v nasprotju z moralo in zakonom. Korupcija je vsako dejanje posameznika, ko ta postavi svoje lastne koristi nad koristi javne institucije, za katero dela," pravi predsednik organizacije GRECO Marin Mrčela.
"Boj s korupcijo se začne v vrtcu," pravi predsednik organizacije GRECO Marin Mrčela, ki je tudi sodnik hrvaškega vrhovnega sodišča. Po njegovih besedah je boj s korupcijo po eni strani zelo preprost, "saj ne gre za nuklearno fiziko".
Predsednik protikorupcijske organizacije GRECO Marin Mrčela je Slovenijo obiskal v okviru mednarodne konference o integriteti javnega sektorja v organizaciji slovenske Komisije za preprečevanje korupcije. Z Mrčelo smo se pogovarjali o ukrepih, ki jih GRECO predlaga Sloveniji, kako se lahko "navadni" državljani borijo proti korupciji in zakaj boj proti korupciji ni nuklearna fizika.
Kaj je GRECO?
GRECO je organizacija skupine držav za boj proti korupciji. Ustanovil jo je Svet Evrope leta 1999, primarni cilj organizacije pa je spremljanje držav članic, kako uspešne so v boju proti korupciji. Med (ustanovnimi) članicami je tudi Slovenija. Članstvo v GRECO sicer ni omejeno le na države Sveta Evrope, tako so del organizacije tudi ZDA.
Katere ukrepe za boj proti korupciji ste do danes predlagali Sloveniji?
Predlogov je bilo v vseh teh letih ogromno. Osredotočil bi se predvsem na predloge, ki so nastali v zadnjem času in so usmerjeni predvsem v lobiranje.
Seveda ne gre za priporočila lobistom, temveč vladi oziroma poslancem. Sloveniji želimo pomagati oblikovati sistem, ki bi omogočal spremljanje lobističnih stikov pri predstavnikih vlade in drugih izvoljenih politikih. Predvsem, kar zadeva lobiranje pri pripravi in sprejemanju nove zakonodaje.
Predlogi Sloveniji so sicer bili enaki kot drugim članicam organizacije GRECO.
"Korupcija ne označuje samo obnašanja, ki je v nasprotju z moralo in zakonom. Korupcija je vsako dejanje posameznika, ko ta postavi svoje lastne koristi nad koristi javne institucije, za katero dela," pravi Marin Mrčela. Po njegovih besedah pa je boj proti korupciji pomemben zaradi državljanov. "Korupcija uničuje vrednoto demokratičnih družb, da nismo vsi državljani enaki," je pojasnil Mrčela in dodal: "Boj proti korupciji je pomemben zaradi vladavine prava, demokracije … Je pomemben za vsakdanje življenje 'navadnega' človeka."
Lahko razkrijete kakšen ukrep?
Že samo to, da bi lahko državljani prek spletnih strani spremljali, kdo od politikov se je dobil z lobistom, kakšna je bila tema pogovora in ali je po koncu srečanja prišlo do kakšnih zaključkov, bi veliko doprineslo k transparentnosti. To bi zelo koristilo državljanom, da bi bolje razumeli, kako sploh poteka sprejemanje določenega zakona in kakšen je pravzaprav namen tega zakona.
V zadnjem času se veliko govori o osebni integriteti izvoljenih predstavnikov ljudstva, to je bila tudi glavna tema konference KPK, zaradi katere ste obiskali Ljubljano. Kako torej GRECO pomaga Sloveniji in državam nekdanje Jugoslavije na področju povečanja osebne integritete politikov?
Ko gre za vprašanje osebne integritete politikov, za nas ni razlik med Slovenijo, državami Zahodnega Balkana in drugimi državami članicami organizacije GRECO. Mi vsem državam dajemo enaka priporočila. Države morajo imeti kodeks etike in moralnega obnašanja politikov. Prav tako morajo izobraževati svoje politike o osebni integriteti, morajo pa seveda tudi meriti učinek obeh omenjenih ukrepov. Merjenje učinka je pomembno predvsem z vidika promoviranja večje integritete ne samo med politiki, temveč tudi med sodniki in tožilci. Vsa priporočila so zelo preprosta in so enaka za vse članice organizacije GRECO.
In kako uspešne so države članice na tem področju?
So države, ki so zelo hitro sprejele vse predloge. So pa tudi države, ki niso tako zagnane. Ena izmed njih je Hrvaška, ki na primer še vedno ni sprejela kodeksa osebne integritete za poslance.
Zakaj pa Hrvaška po vašem mnenju priporočil ni sprejela?
Ne poznam razloga. To ni nuklearna fizika. Kodeks ne govori o tem, kako naj se obnašajo poslanci, kako naj se oblečejo … Kodeks govori o tem, kako naj se poslanci vedejo v položajih, ko obstaja možnost, da se znajdejo v nasprotju interesov. Oziroma ko obstaja možnost, da se na tnalu znajde integriteta izvoljenca ljudstva. Ključna stvar vsega omenjenega pa je seveda transparentnost.
In še enkrat bi poudaril. Vse našteto ni nekaj zapletenega, česar politiki ne bi mogli razumeti.
Zakaj toliko omenjate dejstvo, da ukrepi, ki ste jih našteli, niso nič posebnega in niso, kot ste rekli, nuklearna fizika?
Boj proti korupciji se ni začel včeraj. Ljudje so proti korupciji borijo že desetletja. Vsi ukrepi in njihov pozitivni doprinos so že dolgo poznani. Je pa boj proti korupciji maraton. Na žalost.
Če se lahko vrneva k politiki. GRECO tudi veliko govori o problematiki financiranja političnih strank. Kakšne ukrepe predlagate državam?
GRECO je to temo v ospredje postavil že pred več leti, zato nam je uspelo v tem času razviti standarde, ki so danes že postali samoumevni. Ključna stvar je spet transparentnost. Javnost mora imeti dostop do podatkov, kako se politične stranke financirajo in kako trošijo zbrana finančna sredstva. Ter seveda morajo biti omejitve pri obeh naštetih področjih. Taka omejitev je na primer prepoved anonimnih donacij.
Države pa morajo imeti tudi sankcije za vse, ki kršijo ta pravila. Sankcije pa mora izvajati neodvisna državna institucija.
Sami ste omenili, da je GRECO vprašanje financiranja političnih strank postavil v ospredje že pred časom in tudi ukrepe, ki ste jih našteli, je večina držav sprejela že pred leti. V zadnjem obdobju pa vidimo veliko "inovativnih" pristopov do financiranja političnega delovanja, od "superpackov" v ZDA do nevladnih organizacij v Evropi. Ste to opazili in ali imate za države članice nove predloge, kako naj regulirajo te "nove pristope"?
O tem smo že veliko razpravljali in zato smo se odločili, da se bomo zelo hitro začeli osredotočati na korupcijo na lokalni ravni. Menimo, da ima ta največji vpliv na življenje "povprečnega" državljana. Smo pa tudi opazili, da je veliko držav v zadnjih letih opustilo oziroma zrahljajo učinkovitost ukrepov, ki sem jih omenil pri prejšnjem odgovoru.
Kako se lahko "navadni" državljani vključijo v boj proti korupciji?
Menim, da bi morali starši svoje otroke o morali in etiki poučevati že od otroštva. To je najboljši odgovor na to vprašanje. Sam velikokrat poudarjam, da se boj proti korupciji začne v vrtcu. Otroci že v zgodnjih letih spremljajo svoje starše in se od njih učijo. In starši jim morajo ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji pokazati, kaj je moralno in etično obnašanje.
Menim tudi, da bi se morali državljani vključevati v delo nevladnih organizacij in društev, ki se borijo proti korupciji. Najbolje pa bi seveda bilo, da bi se etični in moralni ljudje začeli bolj množično vključevati v politiko prav s ciljem boja proti korupciji. Ter se v primeru izvolitve obnašati etično in moralno.
Izpostavil pa bi še medije. Neodvisne medije in raziskovalno novinarstvo. Torej ne novinarje, ki pišejo po nareku politikov in v javnosti zagovarjajo stališča posameznih političnih strank. Tako novinarstvo potrebujemo in zanj se moramo boriti. Na žalost pa nihče ne govori o korupciji v medijih. Kot da ta pojav ne obstaja. To ni res. Ni dela družbe brez korupcije.
Za konec bi vas še vprašal, ker ste ravno sodnik hrvaškega vrhovnega sodišča in ker ste izpostavili, kako pomembno vlogo ima boj proti korupciji v družbi, ali menite, da je tudi visoka stopnja korupcije v državah nekdanje Jugoslavije eden izmed razlogov, zakaj je v zadnjih desetih letih toliko ljudi zapustilo svojo domovino?
Vem, da so nekateri posamezniki v javnosti med razlogi za svojo selitev v drugo državo navedli korupcijo. Verjamem, da imajo mnogi občutek, da se v domovinah nič ne da spremeniti. Jaz osebno tega občutka nimam. Menim, da so spremembe mogoče. Pomemben pa je način, kako do teh sprememb pridemo. Vem, da državljani velikokrat niso v poziciji, da lahko spremenijo stvari. Zato ves čas govorim, da potrebujemo dobre ljudi.
Za primer. Imate slab zakon in dobrega sodnika ter dober zakon in slabega sodnika. Jaz bi vedno izbral prvo možnost. Da je zakon slab, vendar je sodnik dober. Vem pa, da je mnenje državljanov o sodstvu in tožilstvu v omenjenih državah zelo slabo. Zaradi različnih razlogov. In to je treba spremeniti.
Državljani se morajo vedno obrniti k instituciji, ki ji verjamejo. Zato so pomembni mediji in nevladne organizacije. Ter seveda institucije, ki se borijo proti korupciji. Do vseh omenjenih morajo državljani imeti zaupanje, kar je seveda zelo težko doseči.
