Privoščite si tradicionalni slovenski zajtrk

Letos bo ta dan v znamenju tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga bodo deležni po šolah in vrtcih po vsej Sloveniji. Podpora slovenskim pridelovalcem hrane Kako varno in kako kakovostno hrano bomo uživali mi in naslednji rodovi, bo odvisno predvsem od podpore, ki je bodo deležni slovenski pridelovalci in predelovalci hrane, in sicer tako podpore pristojnih organov in tudi potrošnikov. Glavni cilj oziroma namen razglasitve dneva slovenske hrane, ki ga letos obeležujemo v petek, je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. V projektu sodelujejo skoraj vsi vrtci in šole Na ta dan bo potekal tudi tradicionalni slovenski zajtrk, s katerim se želi še posebej izpostaviti pomen hrane iz bližine in zdrav način prehranjevanja med najmlajšo populacijo, vzgojitelji, starši in drugo javnostjo. V projektu sodelujejo skoraj vsi vrtci in osnovne šole, ki bodo na ta dan v okviru sredstev, ki jih imajo na razpolago za šolsko prehrano, dobavili živila iz lokalnega okolja. Otroci bodo tako ta dan (vsaj za zajtrk) uživali živila, kot so kruh, mleko, maslo, med in jabolka - vse domačega izvora. Nezdravo prehranjevanje eden izmed glavnih razlogov za debelost Ena izmed raziskav kaže, da preko 30 odstotkov otrok, starih od 11 do 15 let, med tednom nikoli ne zajtrkuje, 60 odstotkov mladostnikov ne je redno sadja, 75 odstotkov mladostnikov ne je zelenjave, 37 odstotkov jih vsak dan redno uživa sladkane pijače, 80 odstotkov pa ne sledijo priporočilom o redni telesni dejavnosti. Kot je poudaril Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja ni presenetljivo, če se nam je v zadnjih 20 letih delež debelih podvojil. Tudi odrasli pogosto izpuščajo zajtrk, kar 22 odstotkov jih ne zajtrkuje. Tudi iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko (hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena.