Primorci ogorčeni nad izjavo hrvaškega predsednika

Tamkajšnje zveza borcev, Civilna iniciativa za Primorsko in zunajparlamentarna stranka Zveza za Primorsko (ZZP) so jo označile za nesprejemljivo neresnico in potvarjanje zgodovine. "Ta izjava predsednika sosednje Hrvaške je nesprejemljiva in žaljiva. Upoštevajoč čas in kraj nastopa predsednika Mesiča, pred bodočimi politiki, je do skrajnosti tendenciozna in jo lahko smatramo kot odkriti sovražni govor," so sporočili iz Civilne iniciative za Primorsko. Mesić je namreč trditev izrekel na predavanju študentom zagrebške Fakultete za politične vede. Ogorčenje se nabira že dalj časa "Zlasti smo ogorčeni, da je to provokacijo izrekel pred mladimi ljudmi, ki verjetno še niso obremenjeni s preteklostjo in namerami sedanjih političnih elit," so poudarili tudi v ZZP. Po njihovih besedah je treba na podobne provokacije odgovoriti odločno, a spoštljivo. "Sedanji burni odzivi so razumljivi, toda niso posledica samo zadnje izjave. Ogorčenje se nabira že dalj časa. Toda ne smemo dopustiti, da se manipulacije političnih elit iz obeh držav prenesejo tudi na poglabljanje nerazumevanja in nastajanja sovraštva med narodoma," so še zapisali v ZZP.

"Mesić je podlegel trenutni politiki" Naj se politiki nikar ne igrajo in potvarjajo zgodovine v svojo korist, opozarja tudi predsednik severnoprimorskega pokrajinskega sveta zveze borcev za vrednote NOB Rino Velikonja. Po njegovih besedah je Mesić "podlegel trenutni politiki", saj je "dovolj izkušen politik, da si take izjave ne sme privoščiti". Če ne bi bilo IX. korpusa, bi verjetno na Primorskem danes govorili italijansko, zato gre zahvala za osvobajanje Primorske vsem borcem, ne glede na nacionalno pripadnost, je še dodal.

Sicer pa v civilni iniciativi od Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pričakujejo, da bo hrvaško borčevsko organizacijo SUBNOR pozvala, da se od Mesićeve izjave distancira in jo obsodi.

Mesić: Uporabil sem pesniško svobodo Hrvaški predsednik Stipe Mesić je ob robu proslave ob 65. obletnici 10. zagrebškega korpusa ponovil, da bi morali Slovenija in Hrvaška spor o meji rešiti z mednarodno arbitražo.

Na novinarsko vprašanje, ali je spremenil stališče glede tega, s kolikšne razdalje bi Slovenci gledali morje, če leta 1945 ne bi bilo hrvaških partizanov, je Mesić odgovoril: Razumeti morate, da sem uporabil pesniško svobodo. To je menda jasno. Vendar, če pogledate številke, lahko vidite, koliko hrvaških partizanov je sodelovalo pri osvobajanju Istre in Trsta."

Ponovil je, da so Hrvati v okviru jugoslovanske armade šli proti Trstu, medtem ko je bila večina slovenskih sil usmerjena proti nemškim in kvizliškim enotam, ki so se umikale proti Avstriji.

Stanovnik poudaril prijateljske vezi med narodoma Proslave v Zagrebu se je udeležil tudi predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, ki je v svojem govoru dejal, da slovenski partizani 10. zagrebškemu korpusu dolgujejo posebno zahvalo zaradi osvobajanja Štajerske. Poudaril je, da je antifašizem slovenske in hrvaške partizane združil v boju za rešitev civilizacije.

"Težke besede bolijo bolj kot šrapneli med vojno" "Tu je postavljen temelj zaupanja in prijateljstva, ki ju ne morejo uničiti niti današnji viharji," je dejal Stanovnik. Dodal je, da je "srž problema današnjega odnosa med Hrvaško in Slovenijo v tem, da politika na obeh straneh kratkoročno korist postavlja pred dolgoročne interese narodov". Pri tem je kot odgovor na zadnje izjave dejal, da "težke besede bolijo bolj kot šrapneli med vojno."

"Ključno vprašanje razmejitve predstavlja morska meja" Po navedbah spletnega portala Glas Dalmacije Stanovnik poudarja, da ključno vprašanje razmejitve med Slovenijo in Hrvaško ni kopenska, temveč morska meja. Kot je dejal Stanovnik, smo si v času skupne države morje izborili s skupnimi močmi. "Morje smo v tistih časih koristili vsi ter ga nismo delili med posamezne republike. Države so si delile pravice, niso pa imele morskih mej. Slovenija in Hrvaška si nerazdeljenega morja tako nista mogli razmejiti. Zato imata zdaj težavo z delitvijo prej skupnega morja," je dejal Stanovnik.

Po njegovem je izhod iz slepe ulice v katero je zašla politika v iskanju dolgoročnih interesov za obe državi. "Nacionalni interesi obeh narodov so varnost, gospodarsko sodelovanje in integracija v okviru Evropske Unije," je še dejal Stanovnik.

Pahor na reševanje zapleta s Hrvaško gleda z "zmernim optimizmom" Predsednik vlade Borut Pahor je po koncu današnjega posveta širšega vodstva SD povedal, da je imel v zadnjih štirih dneh precej pogovorov v zvezi z reševanjem zapleta v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal, bi lahko že v drugi polovici januarja prišlo do pobud, ki bi lahko pomembno vplivale na to, da bi se zaplet začel razpletati.

Pahor je dejal, da je z opravljenimi posveti - ti so potekali tako v Ljubljani kot z Brusljem - zadovoljen. "Mislim, da bo že v drugi polovici januarja prišlo do nekaterih iniciativ, tako z naše kot z evropske strani, ki lahko pomembno vplivajo na to, da bi se zaplet začel razpletati."

Nadaljevanje vstopnih pogajanj Hrvaške je v interesu vseh Kot je dodal, je zato potrebna politična volja tudi na hrvaški strani. "Mislim, da ta bo, kajti Hrvaški je v interesu, da nadaljuje vključevanje v EU, in tudi v interesu Slovenije je, da Hrvaška nadaljuje pogajanja z Evropsko komisijo," je dejal premier. Dodal je, da po zadnjih štirih dneh posvetovanj "lahko z zmernim optimizmom gledam na čas, ki je pred nami".