Prijatelj bi lahko kljub pravnomočni obsodbi ostal poslanec

Poslance vseh parlamentarnih strank smo prosili za komentar o prvi, sicer še nepravnomočni obsodbi poslanca državnega zbora. Zanimalo nas je tudi, ali bi moral Srečko Prijatelj zaradi obsodbe odstopiti, v kateri fazi predkazenskega ali kazenska postopka bi poslanci odstopili sami in ali bi bilo treba spremeniti določbo, da poslancu ne preneha mandat kljub pravnomočnosti sodbe, če tako sklene državni zbor.

Gantar: Kako bo obsojeni poslanec delal iz zapora? Predsednik državnega zbora Pavel Gantar (Zares) sodbe ne želi komentirati, še posebej zato, ker še ni pravnomočna. Odstop Prijatelja je po Gantarju stvar etične oziroma moralne drže vsakega posameznika. "Prijatelju ni treba odstopiti, če tega noče." V katerem primeru pa bi odstopil Gantar? "Odvisno od zadeve, zanesljivo pa takoj, ko bi moj javni položaj lahko vplival na postopke policije in tožilstva." Glede možnosti, da poslanec lahko ostane poslanec kljub pravnomočnosti sodbe, pa se predsednik parlamenta sprašuje, kako bo takšen poslanec opravljal funkcijo, če bo v zaporu.

Iz poslanske skupine Socialnih demokratov so sporočili, da bodo spoštovali veljavno zakonodajo, ki določa, da poslancu preneha mandat v primeru, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je zapisal, da ni seznanjen z možnostjo, da poslancu ne bi prenehal mandat v primeru pravnomočne sodbe.

V SD niso seznanjeni s sporno določbo zakona Kontič meni, da za odstop poslanca ni dovolj le vložena ovadba. "Kakšen korak več v smeri dokazovanja krivde je najbrž potreben. Sicer pa se poslanci odločajo po svoji vesti, razen v primerih, ki jih določa zakon." V SD sicer niso želeli odgovarjati na ostala vprašanja, ker se po načelu delitve oblasti v vsebinske odločitve sodišč ne spuščajo in jih zato tudi ne komentirajo.

Tudi v poslanski skupini LDS so bili zelo skopi in nepopolni v odgovorih na naša vprašanja. Kratek odgovor te stranke objavljamo v celoti: "Zakon o poslancih opredeljuje vprašanje prenehanja poslanskega mandata. V LDS smo mnenja, da poslancu absolutno preneha mandat, v kolikor nastopijo razlogi iz 3. alineje 9. člena zakona o poslancih. V tej fazi postopka, pred pravnomočnostjo sodbe, se v LDS ne bomo opredeljevali do navedenih vprašanj."

SDS skrbi nepopolna sestava DZ V SDS niso odgovorili na vprašanje, ali bi bilo treba spremeniti določbo v zakonu o poslancih, ki dopušča, da poslancu mandat ne preneha. Vodja poslanske skupine Jože Tanko tudi ni odgovoril, v kateri fazi predkazenskega oziroma kazenskega postopka bi sam odstopil kot poslanec SDS.

Glede sodbe pa je Tanko zapisal: "Sodba še ni pravnomočna in poslanec Prijatelj bo odločitve, povezane z njegovo funkcijo, sprejemal v skladu s svojimi ustavnimi in zakonskimi pravicami in ni potrebe, da se v konkretnem primeru izvaja pritisk na posameznika in institucije. Druge, tudi politične odločitve, se bodo sprejemale takrat, ko bodo zadeve procesirane na ustrezne organe odločanja. Sporno pa je, da DZ že dlje časa nima ustavno predpisanih 90 poslancev in da se vodstvo DZ niti ne potrudi, da bi ta institucija pridobila vsaj pravno mnenje, če že ni zmožna vzpostaviti oziroma zagotoviti ustavnega stanja."

Presečnik bi odstopil, če bi obstajal utemeljen sum Vodja poslancev SLS Jakob Presečnik ocenjuje, da je morala biti teža dokazov takšna, da je sodišče poslanca Srečka Prijatelja spoznalo za krivega in je v tem primeru izdalo sodbo o zaporni kazni. Presečnik meni, da bi moral Prijatelj odstopiti, ko pride do pravnomočnosti obsodbe zaradi kaznivega dejanja.

Zanimivo pa je, da vodja poslancev ljudske stranke zatrjuje, da bi sam zagotovo odstopil s funkcije poslanca, če bi bil obsojen na prvi stopnji. "Prav tako pa bi odstopil, če bi bil utemeljeno osumljen za kaznivo dejanje." Opozarja še, da kazenska ovadba ni dovolj za odstop poslanca. V zadnjih letih je vlaganje ovadb namreč postalo že prava modna muha, namenjene pa so diskreditiranju politične konkurence.

Presečnik še ocenjuje, da bi bilo verjetno treba spremeniti omenjeno določbo zakona o poslancih. Tako bi se izognili morebitnim skušnjavam predvsem vladajoče koalicije oziroma katerekoli koalicije, če bi šlo za njenega člana. "Ne vidimo pa ravno nujnosti te spremembe, ker si v poslanski skupini SLS ne predstavljamo, da bi DZ v primeru takšnih pravnomočnih obsodb ravnal kakor koli drugače, kot da bi sklenil, da poslancu preneha mandat."

Tudi DeSUS za spremembo zakona V DeSUS sodbe ne komentirajo, ker še ni pravnomočna. "Gospod Prijatelj še vedno uživa status poslanca, odločitev o morebitnem odstopu s te funkcije pa je v tem trenutku zgolj na njegovih ramenih." Podobno kot SLS tudi v DeSUS menijo, da bi veljalo razmisliti o sporni določbi glede prenehanja mandata poslanca, ki je pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora. "Takšnega primera v praksi do sedaj še ni bilo, zato je ta del zakonskega določila očitno ostal spregledan. Gotovo gre za nejasnost določb v tem delu in velja razmisliti o pristopu k jasnejši ureditvi."

Vodja poslanske skupine DeSUS Joško Godec je kot provokativno označil vprašanje SiOL-a, v kateri fazi predkazenskega ali kazenska postopka bi odstopili njegovi poslanci: "Dejstvo je, da gre v tem konkretnem primeru za, zgodovinsko gledano, prvi primer. Dejstvo je tudi, da poslanci PS DeSUS niso udeleženci v številnih aferah, ki pretresajo slovensko javnost. Zato ocenjujemo to vprašanje kot provokativno, morebiti celo malce žaljivo."

V SNS so obsodbo njihovega člana komentirali že včeraj. Poslanec Bogdan Barovič je ocenil, da so dokazi obrambe čisti kot solza. "Gre za politični konstrukt. Sramota, da si sodna veja oblasti privošči en teden za proučitev obtožnice in le 20 ur za proučitev zagovora obrambe. To je sramota, sramota," je med drugim dejal Barovič.