Nedelja, 20. 10. 2019, 19.00
5 let, 2 meseca
Ptujski lük, zaščiteno rdečo čebulo, prideluje le še pet kmetov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
Štajerski kmetje pobirajo pridelek dragocenega lüka, posebne vrste geografsko zaščitene rdeče čebule, ki jo danes prideluje le še pet ptujskih kmetov. Pridelajo le še butičnih 200 kilogramov ptujskega ponosa na leto, ta ima obliko srca in postaja vse večji hit tudi drugod po Sloveniji.
Kmetje so se zato povezali v skupino pridelovalcev ptujskega luka, edine in prve vrtnine v Sloveniji, ki je geografsko zaščitena. Za promocijo so pridobili celo evropski denar. Verjamejo namreč, da si Slovenci želijo več pridelkov z domačih njiv, so poročali v oddaji Planet 18 na Planetu.
Na Ptujskem le še pet kmetij, ki pridelujejo lük z zaščiteno geografsko označbo
Na Ptujskem je ostalo le še pet kmetij, ki pridelujejo lük z zaščiteno geografsko označbo in negujejo tradicijo. To pomeni, da lük spletajo v vence, v katerih je lahko šest ali 12 čebul. Lük in tradicija spletanja v vence sta del kulturne dediščine oziroma zaklad, ki se ga trudijo ohraniti tudi za prihodnje generacije.
Na Ptujskem je ostalo le še pet kmetij, ki pridelujejo lük z zaščiteno geografsko označbo in negujejo tradicijo.
Po tradicionalnih postopkih ga pridelujejo že več kot 200 let, ponekod celo 300 let. Vseh pet kmetij štafeto pridelave ptujskega ponosa že predaja tudi mlajšim generacijam. "Mladi smo mogoče malo bolj zagnani in malo bolj optimistični, seveda pa se brez izkupička redko odločamo za izzive," je pojasnila Anja Pignar s Kmetije Pignar.
V primerjavi z uvoženo čebulo je cena bistveno višja
Cena je bistveno višja v primerjavi z uvoženo čebulo, saj ročna pridelava zahteva visoke proizvodne stroške. To ptujske lükarje postavlja v neugoden položaj v primerjavi s cenovno dostopnimi uvozniki hibridov. "Seveda je nekoliko dražji zaradi tega, ker je to vse ročno pridelano, opleto, pobrano, prebrano in spakirano," je razlagal Janez Horvat z Gočlove kmetije. Čeprav bi se Slovenija s čebulo lahko samooskrbovala, večino še vedno uvozimo.
V nasprotju z uvoženim ptujski lük ni obdelan s sredstvi za obstojnost, ampak potrošnik v trgovini dobi takšnega, kot je zrasel na polju. "Vprašanje je, ali je vsaka čebula, ki jo po novem letu prerežete v sredini in nima znakov življenja, še živa. Verjemite, da to ni naravna stvar," je pojasnil Branko Majerič s Kmetije Majerič, o kateri smo na portalu Siol.net nedavno pisali tudi bolj razširjeno. Na okoli desetih hektarjih njiv sicer skupaj pridelajo več kot 200 ton ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo, so še poročali na Planetu.
