"Premajhni smo, da bi se delili, preveliki, da bi se pustili"

"Sloga je bila vodilo vseh, ki so ustvarili in postavili praznik dela," je povedala slavnostna govornica ministrica Majda Širca. Navedla je besede enega izmed preživelih partizanov z Javorovice, da potešitev prinašata le sloga in prijateljstvo. "Naj nas sloga spremlja še naprej. Premajhni smo, da bi se delili, preveliki, da bi se pustili," je opozorila. "Čas pa bi lahko zbrisal spomina, pa jih ne more" Kot je dejala, je od poboja na Javorovici minilo več kot pol stoletja in čas bi lahko zabrisal spomine, pa jih ne more in ne sme. Na Javorovici so bila tla krvava, ob zadnjem obračunu z Nemci in domobranci je tam obležalo 113 partizanov, v mlaki krvi povsem nerazpoznavnih, razkosanih, zmrcvarjenih in izdanih, je nadaljevala.

Tisti partizani, ki so jih domobranci marca 1944 stisnili v kot in drugega za drugim postrelili, je ta tla čutilo pod svojimi nogami. Preden so jih postrelili, so se morali sezuti, je dejala in zatem citirala besede matere iz prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji.

"Biti gospodar na svoji zemlji je cilj vsakega upora" Po njenem je biti gospodar na svoji zemlji, iztrgati moč drugemu, ki si prisvaja tuje, cilj vsakega upora in boja katerega koli poglavja v zgodovini človeštva. To pomeni biti svoboden in skoraj vsi predniki današnjih Slovenk in Slovencev so se za to svobodo borili in jo tudi izborili, je menila.

Ko je na Javorovici padlo več kot sto borcev in bork in ko so domobranci postrelili ujetnike, so uprizorili maščevalni divjaški obred, ki je bil eno najbolj umazanih dejanj belogardizma med vojno, je dejala Širčeva, ki se je ob tem vprašala, če bi se lahko takrat končalo drugače.

"Maščevanje ni rešitev, molk pa tudi ne" Po njenih besedah lahko sloga in prijateljstvo potešita strasti in medsebojne obračune, brez njiju pa ni prijateljstva, ni ne strpnosti in ne svobode. Maščevanje ni rešitev, je v drugo povzela po preživelem partizanu z Javorovice in dodala, da tudi molk ni.

Rešitev je čas, spoznanje, priznanje in zgodovinsko preučevanje, ki osvetli preteklost z verodostojnimi podatki brez ideoloških primesi za dnevnopolitično rabo. To je edina pot do sprave, je poudarila, in le tako se bo enkrat za vselej vedelo, kdo je ozemlje današnje Slovenije naredil za zares slovensko last.

"Kakšen naj bo sistem?" Sloga in prijateljstvo sta potrebna tudi v zadnjem času, ko je sredi gospodarske krize življenje težje, je ocenila. V času finančnega zloma marsikatere države se je potrebno nujno vprašati, kakšen naj bo sistem, v katerem bo delo pravično dostopno, prav dodeljeno, primerno plačano in nagrajeno, je podčrtala.

Predvsem bi bilo potrebno poiskati sistem, ki ne bi temeljil na pohlepu, ustvarjanju nepremostljivih razlik, izkoriščanju človeških in naravnih virov ter plenjenju nezasluženega imetja. Kljub vsem stiskam, ki jih povzroča kriza, je potrebno ohranjati socialno čutečo družbo, česar bi se morali nenehno zavedati, je še povedala Širčeva.

Po besedah župana občine Šentjernej Franca Hudoklina je bilo srečanje na Javorovici 64. po vrsti, po njegovi oceni pa se ga je udeležilo približno 6000 ljudi, med njimi 550 pohodnikov in več predstavnikov tujih delegacij.