Na Ponikvi pri Šentjurju je potekalo 10. vseslovensko srečanje kmetov, ki ga tradicionalno skupaj pripravijo kmetijsko gozdarska zbornica, občina Šentjur in tamkajšnja župnija.
Dogodek se je začel z mašo celjskega škofa Stanislava Lipovška, nadaljeval pa s slavnostno akademijo, na kateri je zbrane pozdravil tudi predsednik Borut Pahor.
Pahor: Časi niso lahki
Predsednik republike Pahor je v nagovoru izpostavil vlogo ljudi, ki živijo na podeželju. Poudaril je, da je zelo pomembno, ali bo država, zlasti zdaj v času neprijazne in surove krize, znala omogočiti, da bodo mladi ljudje, ki so se od svojih kmečkih staršev naučili vrednot, vrlin, trdega dela in znanja ter vsega ostalega, kar je potrebno za to, da bodo njihovi ponosni dediči, želeli ostati na podeželju ter nadaljevati to slavno tradicijo.
"Smo v času, ko se zdi, da utegnemo svojim otrokom zapustiti slabšo dediščino od tiste, ki so nam jo zapustili naši starši. Če se prepustimo malodušju in bi se to zares zgodilo, bi to bilo malomarno od nas. Niso lahki časi, nihče ne pravi, da jih bomo z lahkoto rešili v prid velike večine pridnih in poštenih ljudi, a trdno sem prepričan, da se bo to zgodilo. Na koncu vedno zmaga dobro," je dejal Pahor in se kmetom "kot branikom zdrave pameti" za njihov vsakodnevni trud zahvalil v imenu države.
"Pri nas je kmetovanje bistveno bolj zahtevno"
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič je več kot tisoč zbranih udeležencev slovesne akademije spomnil na poduke Antona Martina Slomška, zavetnika slovenskih kmetov, pred čigar rojstno hišo dogodek vsako leto tudi poteka. Ti so po njegovem tudi danes vse bolj aktualni in potrebni, čeprav se je od takrat v načinu kmetovanja, tehnologiji in znanju marsikaj spremenilo.
Kljub napredku pa med kmeti ni zadovoljstva ter zanimanja za ta poklic, je dejal. Logično je, da je slovenskemu kmetu težko biti konkurenčen na evropskem trgu, tudi zato, ker je pri nas kmetovanje bistveno bolj zahtevno. Usmeritve gredo v smeri zmanjšanja stroškov pridelave, promocije doma pridelane hrane, prodaje na domu, kratke verige prodaje, kar je po njegovem prava pot za kmeta in potrošnika.
"Vendar nastala kriza, katere posledice so davki, ki nam pretijo, marsikateremu kmetu jemlje voljo, saj se bojijo, da tega bremena ne bodo zmogli. V državi pa je težko narediti red, ker je v preteklosti bila vrednota izkoristiti položaj, ki ga je nekdo zasedel, ter neupravičeno obogateti. Ko bo vrednota biti pošten, delaven in odgovoren ter bomo dojeli, da je dolžnost enaka pravici, bomo lahko pričakovali boljše čase," je dejal Zupančič.
Slavnostni govornik akademije je bil poznavalec evropskega kmetijstva in kmetijskega prava Franci Avsec, ki je prav tako poudaril povezanost Slomška s slovenskimi kmeti. V nagovoru je večkrat poudaril nujnost povezanega delovanja kmetov ter s tem povezane pomembne vloge zadrug.
Škofa Lipovška skrbi tudi davek na nepremičnin
Na opoldanski maši je tudi celjski škof Stanislav Lipovšek dejal, da je današnje srečanje velika spodbuda za blagor podeželja in kmetijstva ter za vrednote slovenskega podeželja. Te so bile po njegovem vedno in so tudi danes izpostavljene mnogim pritiskom in negativnim vplivom.
Ob tem je dodal, da se tem splošnim pojavom pridružujejo še mnoge skrbi in vprašanja, ki jih pred njih postavlja osnutek zakona o davku na nepremičnine, pa tudi finančni polom mariborske nadškofije z vsemi negativnimi duhovnimi, verskimi in tudi finančnimi posledicami.
3
