Predlog za začasno zadržanje izvrševanja ZUJF zavrnjen

Sodišče je odločalo le o delu 143. člena ZUJF, ki govori o usklajevanju pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov, je v obrazložitvi zapisal podpredsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Ustavno sodišče je predlog zavrnilo, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču. Presodili so torej, da zaradi izvrševanja omenjenega dela 143. člena ZUJF-a ne bi prišlo do težko popravljivih škodljivih posledic, poroča Dnevnik. Ustavno sodišče bo sicer zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

26.000 nižjih pokojnin Čebašek Travnikova je zahtevo za oceno ustavnosti vložila 19. julija, omenjeni člen ZUJF-a pa znižuje pokojnine nekaj več kot 26.000 upokojencem. Za vložitev zahteve se je odločila na podlagi več pobud, med drugim Zveze društev upokojencev Slovenije, Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki menijo, da je prišlo do krivičnega in protiustavnega posega v njihovo pravico do pokojnine.

Obvestilo o znižanju ni dovolj Varuhinja meni, da je bil način sprejemanja ZUJF ustavno sporen, saj je bil sprejet na hitro in po nujnem postopku. Ker so upokojenci namesto odločbe prejeli zgolj nepodpisano obvestilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) brez pravnega pouka o možnih pravnih sredstvih, pa sta bila po njenem mnenju kršena tudi pravica do pravnega sredstva in načelo o pravnomočnosti odločb.

Poleg tega naj bi zakon kršil referendumsko načelo, po katerem državni zbor eno leto po zavrnitvi na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev; referendumska odločitev o zavrnitvi pokojninske reforme je bila sprejeta 12. julija lani, ZUJF pa 11. maja letos.

Varuhinja prepričana, da gre za diskriminacijo ZUJF naj bi kršil človekovo dostojanstvo, načelo enakosti pred zakonom ter neenako obravnaval posamezne skupine upokojencev; med drugim borce NOB in vojne za Slovenijo, žrtve vojnega nasilja, begunce in izseljence, tiste, ki so delali v podjetjih s sedežem v drugih republikah, političnih zapornikov iz socialističnega obdobja, kulturnike in športnike.

Mnogi med njimi so, kot opozarja varuhinja, dobili v času osamosvojitve v političnih izjavah in deklaracijah ter v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti RS in ustavnem zakonu "neposredno zagotovilo, da bodo v samostojni Sloveniji ohranili prej doseženo raven človekovih pravic".

Nekateri ostali brez četrtine pokojnine Zaradi velikega znižanja pokojnin, v nekaterih primerih tudi do četrtine celotne pokojnine, je po njenem mnenju prišlo tudi do kršitev pravice do socialne varnosti in do prekomernega posega v pravico do pokojnine.

Varuhinja zaradi velikega števila prizadetih upokojencev pričakuje, da bo ustavno sodišče njeno zahtevo obravnavalo "absolutno prednostno", obenem pa predlaga, da ustavno sodišče do končne odločitve o tej zahtevi zadrži izvrševanje 143. člena ZUJF. S tem bi se, kot pravi, preprečilo številne nepotrebne sodne spore in dodatno preobremenitev sodišč.