Pred referendumom Slovenija razdeljena na pol

V nedeljo bo na sporedu že drugi referendum v treh letih, na katerem bomo odločali o pravicah istospolnih parov v Sloveniji. V zadnji anketi pred referendumom predstavljamo utrip volilnega telesa.

Za izenačitev pravic istospolnih parov s pravicami raznospolnih parov bi glasovalo 48,5 odstotka ljudi, 51,5 odstotka bi jih glasovalo proti, kaže javnomnenjska raziskava Episcentra. (V analizi so upoštevani le tisti udeleženci, ki bi se referenduma zanesljivo udeležili. Iz analize so izločeni tudi neopredeljeni.)

Udeležbo na referendumu napoveduje slabih 40 odstotkov anketirancev V primerjavi z novembrsko raziskavo javnega mnenja je opazna rast števila tistih, ki se bodo referenduma z gotovostjo udeležili. Takih je 37,4 odstotka vprašanih, kar je slabih deset odstotnih točk več kot novembra, ko je udeležbo napovedalo 28 odstotkov vprašanih.

Še vedno je kar 63,6 odstotka tistih, ki se referenduma ne bodo udeležili oziroma se ga bodo morda udeležili.

Bodo pobudniki na referendumu uspešni? Na osnovi predvidene udeležbe in števila volilnih upravičencev (na dan 11. december je bilo volilnih upravičencev 1.714.050) lahko izračunamo, da bi proti zakonu glasovalo 330.397 ljudi, za pa 311.150. Za uspeh pobudnikov referenduma in nasprotnikov marca sprejete novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bi moralo proti zakonu glasovati približno 343 tisoč volilnih upravičencev.

V skladu s spremenjeno ustavo zakon na referendumu pade, če proti njemu glasuje najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Seveda pa mora biti med udeleženci referenduma več ljudi proti zakonu kot pa zanj.

Kdo je za in kdo proti Spol Noveli zakona so manj naklonjeni moški, proti bi jih glasovalo 53 odstotkov, za pa 47 odstotkov. Veliko bolj napeto je med ženskami, kjer je enako število tistih, ki novelo podpirajo, kot tistih, ki bodo v nedeljo obkrožile proti (50 odstotkov).

Starost Izenačitvi pravic istospolnih parov so najbolj naklonjeni mlajši volivci (med 25. in 44. letom), najmanj pa so noveli naklonjeni volivci srednjih let (med 45. in 54. letom). Med volivci, ki so stari 65 let in več, jih noveli nasprotuje 60 odstotkov, 40 odstotkov pa izenačitev pravic podpira.

Izobrazba Volivci s srednjo, višjo in visoko (univerzitetno) izobrazbo so noveli zakona naklonjeni in bi glasovali za, velika večina tistih z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo pa novele zakona ne namerava podpreti.

Kraj bivanja V Ljubljani in Mariboru bi za novelo zakona glasovalo 80 odstotkov ljudi, drugačno vzdušje pa je med volivci na podeželju (68 odstotkov ljudi je proti) in v majhnih krajih, kjer noveli nasprotuje 65 odstotkov vprašanih.

Verska pripadnost Novela prav tako ne uživa podpore med 72 odstotki katoličanov, svojo podporo noveli pa je napovedalo 92 odstotkov tistih, ki so se opredelili kot ateisti. Novelo podpirajo tudi pripadniki drugih veroizpovedi (76 odstotkov).

Politična pripadnost Najbolj naklonjeni noveli zakona so volivci ZL, SD in SMC, izrazito nenaklonjeni pa so ji volivci največje opozicijske stranke SDS in NSi.