Razprava o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov kljub sprejetju zakona v parlamentu še ne bo končana. Bo končni razsodnik ustavno sodišče ali ljudstvo?
Ustavno sodišče je dovolilo referendum, na katerem je 25. marca 2012 padel družinski zakonik, ki je med drugim dal več pravic istospolnim parom. Ker tudi zdaj del civilne družbe in politike ostro nasprotuje noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je mogoče pričakovati, da bodo nasprotniki pravic istospolnih zakon znova poskušali zrušiti z referendumom.
Ustavne ovire za referendume o manjšinah
A na tej poti bodo imeli več ovir, ker je državni zbor maja 2013 spremenil ustavo s strožjimi določbami o referendumu. Tega namreč ni več mogoče izpeljati, če gre za zakone, ki "odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost". Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča bi lahko ustavno sodišče referendum tokrat prepovedalo.
Po razumevanju Ribičiča je sprememba ustave uveljavila načelo, da večina ne more odločati o pravicah različnih manjšin. "Ustavno sodišče lahko še vedno reče, da ne gre za odpravljanje protiustavnosti, tega ni mogoče izključiti, a z ustavno spremembo je zdaj vendarle precej zožena možnost za dopuščanje referendumov, ki zadevajo človekove pravice in temeljne svoboščine," pravi Ribičič, predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti.
EU prepoveduje spolno diskriminacijo
Ribičič opozarja še na za Slovenijo zavezujočo listino o temeljnih pravicah EU, ki je edini mednarodni dokument, ki izrecno omenja spolno usmerjenost kot osebno značilnost, na podlagi katere ne sme biti diskriminacije.
Poskušali smo dobiti mnenje še nekaj nekaterih nekdanjih ustavnih sodnikov, a nam jih ni uspelo priklicati ali pa zaradi drugih obveznosti niso mogli odgovoriti na naša vprašanja.
Kljub zeleni luči ustavnega sodišča še ena ovira
Če bi ustavno sodišče vendarle dovolilo referendum, bodo pobudniki naleteli na drugo veliko oviro. V skladu z omenjeno ustavno spremembo bo namreč zakon na referendumu padel le, če bo proti glasovalo najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar pomeni nekaj manj kot 343 tisoč volivcev. Seveda pa mora biti med udeleženci referenduma več ljudi proti zakonu kot pa zanj.
Nasprotnikom družinskega zakonika bi zmanjkalo 60 tisoč glasov
Podatki iz leta 2012 kažejo, da je bilo proti družinskemu zakoniku nekaj manj kot 280 tisoč volivcev. Če bi torej hoteli nasprotniki novele zakon zrušiti, bi morali na volišča pripeljati še dobrih 60 tisoč ljudi.
Takratna udeležba je bila sicer nekaj več kot 30-odstotna, za družinski zakonik je glasovalo 45 dobrih odstotkov, proti pa dobrih 55 odstotkov. Kot rečeno, pa po spremembi ustave na referendumu ni pomembna udeležba, ampak glasovi proti zakonu, ki jih mora biti več kot 20 odstotkov vseh, ki imajo pravico glasovati na referendumu.