Petek, 15. 3. 2024, 18.33
8 mesecev
Pozivajo k povečanemu številu ur športa in biologije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Krepiti želijo tudi kulturno-umetnostno vzgojo ter inkluzivno naravnanost in zagotavljati pogoje za dobro duševno in telesno zdravje.
Sodelujoči na javni predstavitvi mnenj o osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje so pozvali k povečanemu številu ur športa in pouka biologije ter vključitvi glasbene umetnosti od vrtca dalje. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje bodo pripombe preučili in jih čim več vključili v program.
Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino je pripravil javno predstavitev mnenj o nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, da bi pridobili mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o predvidenih ciljih in ukrepih, zapisanih v nacionalnem programu.
Kot je pojasnil vodja delovne skupine za pripravo dokumenta Janez Vogrinc, je v dokumentu skupaj opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v šest prednostnih področij. Kot ključni strateški cilj je Vogrinc izpostavil kakovosten in trajnostno naravnan vzgojno-izobraževalni sistem, ki gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja izzivom sodobne družbe.
Med ključnimi smermi razvoja, ki jih dokument opredeljuje, je omenil vzgojno delovanje vrtcev in šol, podporo psihosocialnega razvoja ter socialnega in čustvenega učenja ter spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture ter digitalne pismenosti. Krepiti želijo tudi kulturno-umetnostno vzgojo ter inkluzivno naravnanost in zagotavljati pogoje za dobro duševno in telesno zdravje, je med drugim dejal Vogrinc. Na koncu se je zavzel za povečanje sredstev do leta 2033 za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje s sedanjih 4,17 odstotka BDP na najmanj 4,6 odstotka BDP.
Delovna skupina bo morala opraviti še regijske posvete
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je izpostavil, da je pred delovno skupino še nekaj dela v okviru načrtovanih javnih predstavitev, kot so regijski posveti. "Tako, da bo prostor še za razpravo in podajo dodatnih predlogov in ukrepov, na podlagi česar bomo dopolnili dokument," je dejal. Nato sledi priprava akcijskega načrta, da se posamezni zapisani ukrepi dejansko tudi udejanjijo. Felda verjame, da bo dokument odgovoril na vprašanje, kakšen vzgojno-izobraževalni sistem želimo in potrebujemo.
V razpravi so predstavniki številnih vzgojno-izobraževalnih organizacij, zvez in društev izražali svoja mnenja in pripombe na osnutek programa. Tako je denimo Branka Rotar Pance z Akademije za glasbo, sicer predseduje tudi nacionalni komisiji za glasbeno šolstvo, opozorila na pomen glasbenega izobraževanja na razvoj otrok. Poudarila je, da glasbene šole skozi različne načine udejanjanja souresničujejo tudi ostale opredeljene strateške cilje v programu. Zato mora dokument glasbene šole kot sistemsko urejene enakopravne in enakovredne vzgojno-izobraževalne ustanove po njenem mnenju vključiti v vrtce, osnovne in srednje šole.
Gregor Belušič z ljubljanske biotehnične fakultete v programu pogreša več ur pouka biologije v osnovnih šolah. Kot je spomnil, je pouk biologije z uvedbo devetletke izgubil nekaj ur, v gimnaziji pa je pomanjkljiv. "Glede na rastoči pomen biološkega znanja predmet ni ustrezno umeščen," je poudaril.
"Zelo se je poslabšala športna dejavnost študentov"
Premalo telesnega gibanja vpliva na duševno zdravje mladih, sta opozorila Gregor Starc in Gregor Jurak z ljubljanske fakultete za šport. Prepričana sta, da je treba športni vzgoji v šolah nameniti več ur. Z njima se strinja tudi Peter Sitar z mariborske univerze. "Zelo se je poslabšala športna dejavnost študentov. Ure športne vzgoje so ukinili z bolonjsko reformo. Danes pa ima tretjina študentov prekomerno težo in tretjina jih izraža potrebe po dodatni psihološki podpori," je dejal.
V dokumentu strateške strateške cilje in ukrepe dijaških domov pogreša tudi Adela Perne iz Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije. V okviru vzgojnega programa predlaga uvedbo predmeta domske vzgoje.
V nadaljevanju razprave je med drugim Tone Česen iz komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci povedal, da dokument razume kot zelo ustrezno izhodišče za razpravo in nadgrajevanje. Kljub temu bi se bilo treba posvetiti nekaterim področjem, med drugim opredeliti skupno vrednotenje jedra vzgoje in izobraževanja, zagotoviti pluralnost šolskega prostora in svobode izbire izobraževanja ter poznavanja in razumevanja religioznosti in duhovnosti, je dodal.
