Četrtek, 7. 12. 2023, 16.43
11 mesecev
Poslanci SDS so zavrnjeni predlog zakona o evidentiranju nemudoma vložili znova
Nemudoma za tem, ko je državni zbor na izredni seji sklenil, da je predlog sprememb zakona o evidentiranju delovnega časa, ki so ga s ciljem črtanja nedavno uveljavljenih novosti vložili v SDS, neprimeren za nadaljnjo obravnavo, so v največji opozicijski poslanski skupini predlog vložili znova.
Ker v poslanski skupini SDS še vedno verjamejo, da sedanja vlada zna in zmore bolje, so tako predlog sprememb zakona o spornem "štempljanju" spet vložili v parlamentarni postopek in s tem predsedniku vlade dali še eno možnost, da izpolni obljubo, ki jo je dal gospodarstvenikom prejšnji teden na vrhu gospodarstva.
Predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti predvideva črtanje vseh sprememb, ki jih je na področju evidentiranja delovnega časa uzakonila aktualna vlada ter so v uporabi od 20. novembra. To so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršitelje.
O predlogu so danes na izredni seji že razpravljali poslanci, a na koncu ni dobil podpore za nadaljnjo obravnavo.
Opozicija zakonu očita neživljenjskost
V opoziciji so v razpravi, predvsem na temelju kritik iz delodajalskih vrst, vztrajali, da je vladna novela tega zakona, ki jo je DZ sprejel spomladi, uporabljati pa se je začela 20. novembra, neživljenjska in težko izvedljiva ter da predstavlja le dodatno obremenjevanje gospodarstva.
V koaliciji so opozarjali, da vlada zbira pripombe glede izvajanja zakona in da bodo zakon po potrebi prilagodili, predvsem v poklicih, kjer zaposleni strogo in natančno vodenje evidence dojemajo kot nepotrebno omejevanje svojega načina dela.
Po ponovni vložitvi zakonskega predloga bodo lahko poslanci razpravo ponovili.
Poslanska skupina SDS je na DZ naslovila predlog novele zakona o nevladnih organizacijah. Z njim želijo odstotek dohodnine, ki ga državljani ne namenijo upravičencem in ostanejo za projekte nevladnih organizacij, preusmeriti v Sklad za obnovo Slovenije po poplavah, po letu 2028 pa v proračun.
Poglavitna rešitev zakona je dodelitev dodatnih sredstev za obnovo po poplavah in zemeljskih plazovih v avgustu letos, Skladu za obnovo Slovenije za obdobje od leta 2024 do 2028 ter sprememba načina financiranja Sklada za razvoj nevladnih organizacij.
Cilj spremembe je po navedbah predlagateljev za obdobje od leta 2024 do 2028 zagotoviti dodatna sredstva za obnovo po poplavah. Če bo DZ potrdil predlog novele, bi se ta začela uporabljati s 1. januarjem naslednje leto.