Sobota, 19. 1. 2019, 14.05
5 let, 3 mesece
Pomembna novost za bodoče zakonce, Slovenija jo uvaja med zadnjimi v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
6
V Sloveniji je do zdaj veljalo, da se skupno premoženje v primeru razveze načeloma razdeli na polovico. Od aprila bodo bodoči zakonci s predporočno pogodbo to lahko uredili tudi drugače.
Časi, ko so morali zakonci ob ločitvi svoje skupno premoženje razdeliti na polovico, se počasi iztekajo. Od sredine aprila bo namreč tudi pri nas mogoče sklepati (pred)poročne pogodbe, v katerih bodo (bodoči) zakonci določili, kako bodo v času trajanja zakona ali v primeru morebitne ločitve razdelili vse svoje imetje. Novost, ki jo Slovenija uvaja med zadnjimi državami v Evropi, bo na voljo tudi zunajzakonskim in istospolnim parom.
Pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo v Sloveniji mogoče skleniti od 15. aprila, ko začenja veljati 85. člen družinskega zakonika. Gre za pogodbo, "s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega".
Pogodba mogoča tudi po poroki, v zunajzakonski skupnosti ali partnerski zvezi
Podpredsednik Notarske zbornice Slovenije Bojan Podgoršek pojasnjuje, da se zakonca s sklenitvijo oziroma podpisom pogodbe o premoženjskopravnih razmerjih dogovorita za premoženjski režim, ki je drugačen od zakonitega.
Podpredsednik Notarske zbornice Slovenije Bojan Podgoršek opozarja, da predporočna pogodba ni ustrezen izraz za omenjeno pogodbo, saj lahko po njej posežejo (bodoči) zakonci, zunajzakonski partnerji in istospolni partnerji.
"Ta pogodba se lahko sklene pred sklenitvijo zakonske zveze, po sklenitvi zakonske zveze, lahko pa se sklene tudi med dvema partnerjema, ki sta v zunajzakonski skupnosti ali partnerski zvezi," pojasnjuje Podgoršek. Po njegovih besedah zakon o vsebini same pogodbe pove malo oziroma zgolj to, da se zakonca lahko dogovorita za premoženjski režim, ki je drugačen od zakonitega.
"Zakoniti premoženjski režim v Sloveniji je takšen, da gre vse premoženje, ki je v zakonski zvezi pridobljeno z delom, v skupno premoženje zakoncev, deleži pa pri tem niso določeni. Z omenjeno pogodbo bosta zakonca ali partnerja lahko izbrala drugačen režim v smislu, kar pridobi eden od njiju z delom, bo njegovo, kar z delom pridobi drugi, pa bo od drugega," pojasnjuje Podgoršek.
Odločitev o skrbništvu nad otroki po razvezi v pristojnosti sodišča
Skupno premoženje, ki ga zakonca ustvarita, pridobita in zaslužita v času trajanja zakonske zveze, se v primeru razveze pri nas načeloma deli na polovico. V primeru podpisa prej omenjene pogodbe bo delitev omenjenega premoženja prepuščena potrebam, ciljem in interesom podpisnikov.
"Zakon pravi, da se lahko uredi njuno razmerje za primer razveze, preživljanja med trajanjem zakonske zveze ali po razvezi, pa tudi druga razmerja, a se to načeloma nanaša na premoženjska razmerja," pojasnjuje Podgoršek. Na vprašanje, ali je mogoče v okviru pogodbe določiti tudi, kdo bo v primeru razveze plačeval preživnino za mladoletne otroke, notar odgovarja, da je to stvar sodišča.
Zakonca se v okviru pogodbe o premoženjskopravnih razmerjih lahko dogovorita za način delitve skupnega premoženja in tako imenovanega posebnega premoženja, ki je nastalo pred sklenitvijo zakonske zveze. Pogodba ne velja zgolj ob ločitvi, ampak ves čas trajanja zveze.
"Ko sodišče s sodbo razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o preživljanju otrok. Če bi se zakonci v pogodbi medsebojno dogovorili o tem, bi lahko imeli dva izvršilna naslova, kar ne bi bilo v redu," pojasnjuje podpredsednik Notarske zbornice Slovenije.
Vsaka peta družina z dvema staršema je zunajzakonska skupnost
V Sloveniji je bilo po podatkih statističnega urada (Surs) v letu 2017 sklenjenih 6.481, v predhodnem letu pa 6.667 zakonskih zvez. Ko gre za ločitve, smo pri nas predlani zabeležili 2.387, leta 2016 pa 2.531 razvez.
Najhitreje rastoči tip družine pri nas so zunajzakonske skupnosti, ki predstavljajo že 14,4 odstotka vseh družin v Sloveniji. Leta 1981, ko so se v popisu prvič zbrali tovrstni podatki, je bilo takšnih družin pri nas zgolj dva odstotka.
Število zunajzakonskih skupnosti se je pri nas od leta 2014 do leta 2017 povečalo za 5.500. Vsaka peta družina z dvema staršema je zunajzakonska skupnost, družine zakoncev in družine zunajzakonskih partnerjev z otroki, starimi od 0 do 5 let, pa so številčno že skoraj izenačene, kažejo podatki Sursa.
Sklenitev partnerske zveze je v Sloveniji mogoča od konca maja 2016, skleneta pa jo lahko dva moška oziroma dve ženski. V predlanskem letu je bilo pri nas sklenjenih 50 partnerskih zvez, v predhodnem letu, ko je zakon začel veljati, pa 29.
Notar ne more preprečiti sklenitve neuravnotežene pogodbe
Ob uvedbi omenjenih sprememb se postavlja vprašanje, kakšno je tveganje prinašajo tovrstne pogodbe. Podgoršek poudarja, da bi bilo takšno tveganje mogoče, če bi bila takšna pogodba podpisana doma v obliki zasebne listine, zakonca oziroma partnerja, ki bi bila ob tem prisotna, pa se ne bi zavedala morebitnih posledic.
"Predpisano je, da se ta pogodba sklepa v obliki notarskega zapisa pred notarjem, da notar prebere in razloži vsebino ter pojasni posledice in razlike glede tega, kakšno bi bilo pravno stanje, če te pogodbe ne bi bilo in če bo ta obstajala. Šele ko se notar prepriča, da stranki to razumeta ter prevzemata tveganje in posledice, je pogodba lahko podpisana in sklenjena," poudarja notar.
Če eden od (bodočih) zakoncev ali partnerjev pred sklenitvijo in podpisom pogodbe drugemu zamolči pomemben del svojega premoženja, je pogodbo mogoče izpodbijati.
Potem ko je pogodba podpisana, se vpiše v poseben register, veljati pa začne z dnem sklenitve zakonske zveze ali z datumom, določenim v pogodbi. Kot poudarja Podgoršek, notar sicer ne more preprečiti, če bo nekdo od podpisnikov sklenil pogodbo. Po njegovih besedah notar prav tako nima pooblastil, da bi lahko raziskal premoženjsko stanje (bodočih) zakoncev ali partnerjev.
Če eden od podpisnikov zamolči del premoženja, se pogodba lahko izpodbija
Če podpisnika drug drugega ne seznanita s svojim premoženjskim stanjem oziroma če eden od podpisnikov prikrije pomemben del svojega premoženja, je omenjeno pogodbo mogoče izpodbijati, poudarja Podgoršek: "Glede izpodbojnosti veljajo splošna pravila obligacijskega zakonika. Če je bil pred sklenitvijo pogodbe nekdo v zmoti glede bistvenih sestavin, lahko to pogodbo izpodbija."
Po njegovih besedah je najboljša in hkrati tudi najbolj korektna vsebina tovrstne pogodbe takšna, da so v njej navedene sestavine premoženja enega in drugega podpisnika, sledi pa dogovor glede delitve premoženja, ki ga bosta (bodoča) zakonca v letih trajanja zakonske zveze še pridobila.
"Če stranki ne razkrijeta svojega premoženja notarju, to ni razlog za odklonitev sklenitve pogodbe. Stranki pogosto ne želita razkriti svojega premoženja, notar pa nima vzvoda, da bi ju v to prisilil. Če bi eden od njiju drugemu zamolčal kakšen pomemben del svojega premoženja, bi zaradi napak volje to lahko predstavljalo razlog za izpodbijanje pogodbe," poudarja Podgoršek.
Podgoršek: Velik in koristen korak za naprej
Podpredsednik Notarske zbornice Slovenije meni, da so tovrstne pogodbe lahko zelo koristne, zlasti v primerih, ko (bodoča) zakonca ali partnerja želita zadržati svoje osebno premoženje in ne želita mešati svojega premoženja, da se navzven ne bi vedelo, kdo je njegov lastnik.
"Že zdaj je bilo izraženih več želja, da bi vzpostavili režim v smislu, da želim, da vse, kar bom zaslužil, dobil v službi kot plačo in kot dobiček v podjetju, ostane moje. Do zdaj tega nismo mogli zagotoviti, ker pravni red tega ni dopuščal, zdaj bo to mogoče. To bo najpogostejše razlog za sklenitev pogodbe, to bo tudi najbolj koristno oziroma velik korak za naprej," je prepričan Podgoršek.
6