SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Politkomisarji", ki so bili nekoč proti, zdaj pa bi reformirali zdravstvo

10

termometer

koalicija
Foto: STA

Kako bo nov zdravstveni minister (ali ministrica) ukinil dopolnilno zavarovanje, če bo v vladi ostala ministrica za finance, ki se je temu odločno upirala, istega mnenja pa je bila tudi stranka, iz katere prihaja eden od novih državnih sekretarjev na zdravstvenem ministrstvu? 

Zdravstvena reforma bo po napovedih ena od prednostnih nalog vlade Marjana Šarca. Eden od njenih temeljev bo tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga namerava prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje. K temu se je pet koalicijskih strank zavezalo v dogovoru z Levico, s katero so si zagotovile njeno podporo vladi.

A nekatera imena, ki se v zadnjih dveh dneh pojavljajo v povezavi s ključnimi funkcijami, od katerih bo odvisna zdravstvena reforma, ponujajo razlog za dvom o njeni izpeljavi.

En minister, štirje državni sekretarji in en "nadminister"

Kdo bodo ključni ljudje na zdravstvenem resorju, za zdaj še ni jasno. Prav tako ne, kdo bo sedel na ministrski položaj. Mandatar Marjan Šarec se o prevzemu te funkcije pogovarja z več morebitnimi kandidati. V zadnjih dveh dneh so omenjali:

- generalnega direktorja UKC Ljubljana Aleša Šabederja, ki pa bi ga v LMŠ še naprej radi videli na čelu te institucije,

Aleš Šabeder Aleš Šabeder Foto: Ana Kovač - Brigito Skela Savič, nekdanjo dekanjo Fakultete za zdravstvo Angele Boškin (prej Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice), kjer je izredna profesorica. Sicer je članica SD.

Šarec se je še pred volitvami pogovarjal tudi z Janezom Poklukarjem, direktorjem Splošne bolnišnice Jesenice, a ta po naših informacijah ni v igri.

Po predlogu, ki je za zdaj na mizi, naj bi imela vlada štiri državne sekretarje, zadolžene za različna področja zdravstva. Vsakega od teh naj bi izbrala ena od štiri preostalih strank koalicije. Dva od teh naj bi službovala na ministrstvu, dva pa v kabinetu predsednika vlade.

V to kvoto ne bo spadal ključni Šarčev svetovalec Vojmir Urlep, ki bo zadolžen tudi za področje zdravstva, poznavalci političnega dogajanja pa v njem že vidijo nekakšnega "nadministra".

Vrnitev Anje Kopač Mrak

Kdo bodo torej novi državni sekretarji? SD naj bi za ta položaj izbrala Anjo Kopač Mrak, dosedanjo ministrico za delo, ki se ji na zadnjih volitvah ni uspelo uvrstiti v državni zbor.

Anja Kopač Mrak Anja Kopač Mrak Foto: STA Kopač-Mrakova je bila zadnjih pet let ministrica za delo, s tem pa tudi ena od ključnih oseb iz SD. Kljub tej politični moči ji ni uspelo zakonsko urediti področja dolgotrajne oskrbe, zato ga je vlada Mira Cerarja v začetku lanskega leta prenesla pod pristojnost ministrstva za zdravje. Za isto področje naj bi bila Kopač-Mrakova zdaj zadolžena kot državna sekretarka.

Kdo bo državni sekretar iz kvote SMC in Stranke Alenke Bratušek, še ni jasno. DeSUS pa naj bi za ta položaj izbral Uroša Prikla, ki bo služboval na ministrstvu. Tudi Priklu, poslancu prejšnjega sklica parlamenta, se na zadnjih volitvah ni uspelo prebiti v državni zbor.

Njegovo imenovanje bi lahko sprožilo nemalo vprašanj. Nekoč je namreč služboval na ministrstvu za zdravje.

Prihaja Gantarjev generalni sekretar

To je bilo leta 2012, v obdobju druge vlade Janeza Janše, ko je ministrstvo vodil Tomaž Gantar, nekdanji podpredsednik DeSUS, ki so ga po letošnjih volitvah omenjali kot možnega naslednika Karla Erjavca. Prikl je bil takrat generalni sekretar ministrstva, torej eden od ljudi iz najožje Gantarjeve ekipe.

Uroš Prikl Uroš Prikl Foto: STA Gantar je takrat veljal za ministra, močno naklonjenega interesom zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki ukinitvi dopolnilnega zavarovanja iz razumljivih razlogov odločno nasprotujejo:

- v obdobju največje krize jim je omogočil zvišanje premij,

- predlagal je interventni zakon, ki bi odpravil ureditev, po kateri so morale te zavarovalnice polovico dobičkov nameniti za rezerve, namenjene zgolj zdravstvenemu zavarovanju,

Tomaž Gantar Tomaž Gantar Foto: STA - v zdravstveni svet, ključni posvetovalni organ ministrstva, kot predstavnika zavarovalnic ni imenoval predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ampak izvršnega direktorja Vzajemne Matjaža Trontelja, letos glavnega pogajalca NSi o vladni koaliciji na področju zdravstva.

Ko je Janševo vlado zamenjala vlada Alenke Bratušek, je Prikl ostal generalni sekretar. Nato je našel novo službo, saj je prevzel vodenje doma starejših občanov Dom pod Gorco. Toda tik pred tem ga je tedanja ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza za en dan zaposlila na ministrstvu, zato so mu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale.

Ministrica za finance, ki je nasprotovala ukinitvi

Ali si bo zdaj, "pod novo metlo", prizadeval za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, je vprašanje, ki si ga preostali člani koalicije ne bodo zastavljali le pri Priklu, ampak tudi ministrici za finance Mateji Vraničar Erman.

Mateja Vraničar Erman Mateja Vraničar Erman Foto: STA Prav dosedanja in očitno tudi bodoča finančna ministrica je bila ena od največjih nasprotnic zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc. V jedru njunega spora, ki je lani jeseni začel hromiti vlado Mira Cerarja in SMC, je bilo vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na ministrstvu za finance so najprej odkrito nasprotovali njegovi ukinitvi.

"Ko smo ministrstvu za finance predlagali solidarnejši zdravstveni sistem, v katerem bi premožnejši plačali več, so nas zaustavili z argumentom, da jim bomo izničili vplive njihove mini davčne reforme," je v začetku leta pojasnjevala Kolar-Celarčeva.

Spor, ki je hromil vlado in SMC

Državljani bi nov prispevek, ki bi nadomestil dodatno zavarovanje, po predlogu zdravstvenega ministrstva plačevali po dohodkovnih razredih, kar bi najbogatejše stalo okrog 135 evrov. Temu, da bi zavezanci nov prispevek za zavarovanje plačevali v določenem odstotku od svojih dohodkov, je Vraničar-Ermanova nasprotovala.

Milojka Kolar Celarc Milojka Kolar Celarc Foto: STA Nato so sklenili kompromis. Državljani bi nov prispevek plačevali po dohodkovnih razredih, kar bi najbogatejše stalo okrog 135 evrov. A tudi temu je Vraničar-Ermanova nasprotovala.

Na koncu sta se ministrstvi vendarle dogovorili, da bi namesto 29 evrov, kolikor znašajo zdajšnje mesečne premije za dopolnilno zavarovanje, vsi, ki prejemajo višjo plačo od povprečne, plačevali 35 evrov dopolnilnega zavarovanja.

"Veliko bo odvisno od predsednika vlade"

Kako bo zdaj ministrica za finance izvajala paradni projekt vlade, ki je na področju dopolnilnega zavarovanja skoraj enak temu, kar je prvotno predlagala Milojka Kolar Celarc?

Dušan Keber Dušan Keber Foto: STA "Veliko bo odvisno od predsednika vlade," odgovarja nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je v obdobju mandata Milojke Kolar Celar vodil delovno skupino za pripravo reforme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

"Tudi prejšnja koalicija je imela v koalicijski pogodbi zapisano njegovo ukinitev, pa se ni zgodila. Pritiski so bili veliki, ministrica za finance pa je kot vestna učenka svojega predhodnika (Dušana Mramorja, op. a.) pri tem sledila svojim stališčem. Ta vlada je na začetku svojega mandata, pri čemer je zdaj drugače to, da je bila podpore Levice v pogajanjih o podpori koalicije odvisna prav od reforme zdravstvenega sistema in ukinitve dopolnilnega zavarovanja," poudarja Keber.

Kaj nova vlada obljublja v zdravstvu?

Prihodnji koalicijski partnerji v osnutku koalicijske pogodbe ugotavljajo, da je treba "urgentno odpravljati posledice nerazvoja v zdravstvu", ki so "posledica strogih varčevalnih ukrepov v obdobju krize in po njej".

Njeni ključni cilji so zato:

  • skrajšati čakalne dobe v zdravstvu (najprej naj bi izčrpali vse zmogljivosti v javnih ustanovah, šele nato pa naj bi vključili koncesionarje in zasebnike);
  • opredeliti standarde in normative v zdravstvu (vrednost zdravstvenih storitev bo določal ZZZS v sodelovanju s stroko; pripravili naj bi strategijo zagotavljanja kadrovskih virov v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi);
  • zagotoviti finančno vzdržnost in stabilnost zdravstvenega sistema (ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje ob ohranitvi iste ravni pravic; sprejeli naj bi nov zakon o zdravstvenem zavarovanju, s katerim se bo preoblikoval Zavod za zdravstveno zavarovanje v "aktivnega kupca zdravstvenih storitev"; delež javnih sredstev za zdravstvo naj bi v tem mandatu povečali na devet odstotkov BDP; očistili naj bi odhodkovne postavke ZZZS tako, da bi se obveznosti, ki ne spadajo v obvezno socialno zdravstveno zavarovanje, prenesle neposredno na proračun; uvedli naj bi zdravstveni cent na trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače; vse prebivalce v državi naj bi vključili v zdravstveno zavarovanje);
  • povečati učinkovitost javne zdravstvene mreže (krepili naj bi osnovno zdravstveno dejavnost in določili merila za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe na vseh ravneh, hkrati pa optimizirali mrežo izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti; zagotovili učinkovitejše vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in zahtevali večjo odgovornost vodstvenih in nadzornih organov ter uredili nagrajevanje;
  • definirati košarico pravic zdravstvenih storitev (z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bodo jasno definirali vsebino pravic zdravstvenega zavarovanja, zobozdravstvene storitve naj bi bile po novem vključene v osnovno košarico pravic);
  • lotiti se kakovosti in varnosti v zdravstvu z ustanovitvijo neodvisne ustanove za standarde, normative, kakovost in vrednotenje zdravstvenih storitev in dolgotrajno oskrbo (vzpostavili naj bi enoten in centraliziran sistem nabave materialov in opreme, ki bo temeljil na primerjavi cen s tujino in v kar najbolj izključeval posrednike; proučili možnost vzpostavitve odškodninskega sklada za izplačilo odškodnin, ki so posledica zdravniških napak);
  • doseči dolgotrajno oskrbo starejših (sprejeli naj bi zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim bodo vzpostavili sistem, ki ne bo prekomerno obremenil mlajših generacij; uvedli naj bi tudi nov "davek", to je obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, njen nosilec pa bo ZZZS.)

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 54
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin