Četrtek, 5. 9. 2019, 4.00
5 let, 3 mesece
Podoba Kristusa v italijanskih šolah razburja tudi Slovence #video
385 novih križev s podobo Kristusa za učilnice italijanskih šol. Očitno dovolj veliko število, da sta se v ideološko vojno na Twitterju ujela celo Igor Pribac in Žiga Turk. Če se prvi sprašuje, ali bi Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo tudi v prid izobešanju Titove slike, drugi meni, da gre pri njegovem tvitu za provokacijo.
Ali verski simboli spadajo v državne šole, je vprašanje, ki je podžgalo burno ideološko debato na Twitterju. Začelo se je z objavo filozofa Igorja Pribca, ki je obešanje razpel v italijanskih šolah označil za vrnitev v fašistične čase. Osmoljenec letošnjih evropskih volitev Žiga Turk pa temu pravi demokratična izbira. Podlaga za to je najnovejša sodba evropskega sodišča za človekove pravice, ki zavezuje tudi našo državo, da z razpeli po šolah ni nič narobe.
"V Ferrarri je župan Lige kupil 385 razpel, ki jih bo izobesil v učilnicah šol v občini. Zakon iz Mussolinijevih časov dovoljuje izobešanje razpela v učilnicah. Prestal je tudi preizkus evropskega sodišča. Ali bi ga tudi izobešanje Titove slike," se sprašuje Pribac.
Turk mu odgovarja: "Dragi Igor Pribac ne more verjeti, da je v mnogih evropskih demokratičnih državah razpelo v učilnicah povsem sredinska in neideološka pozicija."
Italijanska učiteljica meni, da gre za poskus zlorabe krščanskih simbolov
Zagovorniki izobešanja verskih podob v šolah to enačijo z državnim grbom ali zastavo, ki sta sestavni del narodne identitete. Nad potezo ferrarskega župana ni navdušena niti italijanska učiteljica Cristina de Luna, ki v izobešanju verskih podob vidi poskus zlorabe krščanskih simbolov.
"Menim, da pripadniki politične desnice izkoriščajo krščanske simbole pod pretvezo, da bi radi zaščitili vero in zibelko krščanstva, pravzaprav pa želijo z njimi utrditi svojo rasistično moč," razmišlja učiteljica.
Spomnimo - od leta 1920, ko je razpela v šolskih učilnicah zapovedal tedanji fašistični voditelj Italije Benito Mussolini, je minilo skoraj stoletje. Leta 2009 jih je Evropsko sodišče za človekove pravice prepovedalo z utemeljitvijo, da križi v javnih šolah kršijo pravico do laičnega izobraževanja in bi lahko bili moteči za nekatoliške učence. Svojo odločitev so razveljavili po le dveh letih, z razložitvijo, da pri postavljanju razpel v šolske prostore ni ničesar, kar bi namigovalo na to, da so "italijanske oblasti nestrpne do učencev drugih veroizpovedi, nevernikov ali tistih, ki imajo nereligiozna filozofska prepričanja".
Kaj je v ozadju postavljanja razpel?
In kaj bi bilo lahko po učiteljičinem mnenju v ozadju postavljanja simbola italijanskih vrednot v šolske učilnice? "Uporabljajo razpela, samo da lahko rečejo, da moramo zaščititi sebe in svojo zgodovino, Italijo pa moramo ubraniti pred begunci in priseljenci," poudarja.
Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer s 15 glasovi proti dvema odločilo, da razpela v šolah niso sporna. Saj naj ne bi vplivala na učence in kot takšna kratila pravice staršev, da otroke šolajo v skladu s svojimi filozofskimi prepričanji.
48